Na Univerzi v Mariboru se odzivamo na navedbe v prispevku Harakiri jezikovne politike slovenskih univerz novinarke Melite Forstnerič Hajnšek (Večer, 4. julij, stran 16, v rubriki Kultura). V njem je v daljšem kritičnem razmišljanju zapisanih tudi nekaj napačnih in nekorektno interpretiranih informacij, ki se nanašajo na Univerzo v Mariboru, pri čemer se avtorica opira in sklicuje predvsem na izjave prof. dr. Marka Jesenška. Slednji po navedbah avtorice opozarja na nevarnost, ki jo poimenuje "harakiri po slovensko" in zaradi katere naj bi bilo treba takoj in pogumno spet stopiti v bran slovenščini kot domnevno ogroženemu jeziku v visokem šolstvu.
Poleg resnih svaril pred "poskusi univerzitetnih elit", da bi s spremembo zakonskih podlag in z drugimi odločitvami na nacionalni ali lokalnih ravneh izrinili slovenščino kot učni jezik iz visokega šolstva, samo zato, da bi se lahko ustrezno internacionalizirali, je v članku tudi več očitkov usmerjenih v domnevno "izumljanje, kako zaobiti pozitivno jezikovno zakonodajo na Univerzi v Mariboru", mišljena pa je, kakor je videti iz naštevanja predmetov in programov, Filozofska fakulteta UM. V svojem odzivu sporočamo, da zaenkrat ni v pripravi in še manj v postopku potrjevanja nobenega novega sestavljenega študijskega programa, ki bi ga nameravali razpisati in kasneje izvajati v angleščini. Če se je o tem govorilo, to še ne pomeni, da ima tak pogovor podporo vodstev fakultete ali univerze. To odločno zanikamo in sporočamo, da so vsakršne tovrstne informacije neskladne z dejanskim stanjem. Prav nasprotno, če bo v prihodnje na UM razpisan kakšen študij za tuje študente v angleščini, bo to izključno vzporedni študij akreditiranega programa v slovenščini. Vse odločitve o razpisovanju in izvajanju študija na Univerzi v Mariboru bodo enake dosedanjemu ravnanju.
Kot primere poskusov, ki naj bi vodili v to smer, prispevek posreduje tudi primere z Univerze v Mariboru, posebej je izpostavljena Filozofska fakulteta v Mariboru, ki je – mimogrede – matična fakulteta, od koder izhaja prof. dr. Jesenšek. Ta je bil med pobudniki za njen nastanek 2007 in jo je tudi devet let vodil. V času njegovega vodenja so nastali vsi sedanji študijski programi Filozofske fakultete UM, vsi so bili potrjeni v zakonitih postopkih, vsi se kot sestavine javnega visokega šolstva razpisujejo in v celoti izvajajo v slovenščini, izjeme so študiji angleščine, nemščine, madžarščine in prevodoslovja, kjer zaradi narave študija ne more biti drugače. To je prof. dr. Jesenšku zagotovo dobro znano, informacije bi bile dosegljive tudi avtorici medijskega prispevka, če bi jih hotela pridobiti na fakulteti, ki jo je izpostavila kot primer slabe jezikovne politike in slabe prakse.
Dejansko stanje glede slovenščine na Univerzi v Mariboru je daleč od zapisanih informacij in izbrani ilustrativni primeri »cvetk z mariborske univerze« niso resnični. Univerza v Mariboru in njene članice so doslej spoštovale in nameravajo tudi v prihodnje spoštovati 8. člen Zakona o visokem šolstvu, kjer je kot učni jezik v visokem šolstvu v Sloveniji opredeljen slovenski jezik. Filozofska fakulteta UM kot matična ustanova, kjer domuje tudi po številu zaposlenih pedagogov in raziskovalcev njen »najmočnejši« oddelek (to je Oddelek za slovanske jezike in književnosti), je zavezana enakim načelom in sledi svojemu poslanstvu varovanja, razvoja in skrbi za slovenščino. Nobenega študijskega programa na tej fakulteti ni bilo, ga tudi zdaj ni, pa tudi razpisuje se ne in ne pripravlja z namenom, da bi ga izvajali samo v angleščini. Drži zapisano, da si Univerza v Mariboru in enako Filozofska fakulteta kot njena članica prizadevata pogledati čez slovenske meje in sta vključeni v številne oblike mednarodnega sodelovanja (motiviranje matičnih študentov za vključevanje v mednarodne izmenjave, sprejemanje tujih študentov na izmenjavah, organizacija mednarodnih konferenc, poletnih šol, spodbujanje za vključitev univerzitetnega osebja v mednarodne tokove …). Obe navedeni ustanovi tudi že veliko let v izvajanju univerzitetne jezikovne politike in posebne skrbi za slovenščino tujcem, študentom, pedagogom, raziskovalcem, podpornemu osebju, ki so pri nas za krajši ali daljši čas, ponujata izvedbe tečajev slovenščine, učenja in spoznavanja slovenske kulture, v izvedbi je več temu namenjenih učnih enot, med njimi Lektorat slovenščine za tujce 1 in 2. Med študijem na Univerzi v Mariboru tudi nobenemu slovenskemu študentu ni "treba poslušati predavanj v tujščini" in ni zaznati namer ali poskusov spreminjanja izvedbe študija, govorne nastope študentov ali oddane seminarske izdelke v angleščini (ali drugem tujem jeziku) pa se pričakuje v študijih teh jezikov in nikjer drugje.
Ob zapisu v Večeru bi za trditve, temelječe na izjavah prof. dr. Jesenška, pričakovali predložitev verodostojnih dokazov s podatki. Vsak javni pogovor na fakulteti o možnostih razpisovanja študijev za tujce namreč še ne pomeni ogrožanja slovenščine, tega strahu z avtorico članka in njenim virom informacij ne delimo. Za uveljavitev kakšne dobre ideje je praviloma treba v odprtem in argumentiranem dialogu zavrniti veliko slabih in neuporabnih idej. In prav to se ves čas dogaja tudi v procesu internacionalizacije visokega šolstva. Tudi na Univerzi v Mariboru. Pritrjujemo trditvam, da je slovenščina za nacionalno bit pomembna, da imamo tudi univerze pomembno odgovornost, da zanjo skrbimo, hkrati pa je akademska skupnost tudi prostor svobodnega dialoga in avtonomije, v kateri moramo dopustiti, da se izrazijo različna stališča.
Pričakovali bi od avtorice članka, da svoje informacije, pridobljene iz virov, ki jim zaupa, tudi od prof. dr. Jesenška, preveri na Univerzi v Mariboru, če se vsebina pisanja nanaša nanjo. V tem primeru pa ni bilo tako in zato so bralci Večera deležni poleg nekaterih ustreznih informacij tudi opaznega deleža dezinformacij. In ob zaključku opozarjamo še na problem jezikovnih šibkosti v samem članku, ki ni povsem skladen s svojim temeljnim sporočilom. Namesto povsem ustrezne slovenske besede samomor namreč raje v naslovu in vsebini uporablja izraz harakiri, hipotetično se očitno tudi boljše bere kot domnevno po slovensko. Veselilo nas bo, če skrb za slovenščino ne bo pripadla zgolj visokemu šolstvu, ampak jo bodo z nami delili tudi mediji. In vabimo svojega spoštovanega kolega prof. dr. Jesenška, da z dobrimi predlogi in vključitvijo v tvorni akademski dialog v matični ustanovi prispeva k nastajanju smernic za prihodnje vključevanje slovenskega visokega šolstva v mednarodno akademsko skupnost.
Univerza v Mariboru
Služba za odnose z javnostmi
Alenka Ribič
