
Premiera opere v Bavarski državni operi (Bayerische Staatsoper) je bila 2. decembra. Natančneje, bila je video oziroma internetna premiera. Mateja Koležnik je z ekipo ustvarjalcev opero pripravljala v koronskih pogojih, vendar v popolno organizirani in motivirani inštituciji. Vse je bilo tako, kot bi lahko bilo recimo lani ob tem času. Skoraj vse. V spletni izdaji Süddeutsche Zeitung je bila 3. decembra objavljena kritika Reinharda J. Brembecka, ki pravi tako: "Ob 21.47, čisto pred koncem Verdijeve zadnje opere Falstaff, se je zgodilo osrečujoče Nepričakovano. Pred tem je skoraj tri ure vse teklo čisto normalno, pač v okviru protikoronskih ukrepov. Bavarska državna opera je kot običajno premiero snemala v živo in jo prenašala na svojem kanalu, kjer je vsem dostopna še 30 dni po premieri preko sistema video-on-demand za samo 15 evrov. Orkester je igral, Michele Mariotti je dirigiral, zbor je pel in deset solistov na čelu z grandioznim Wolfgangom Kochom v naslovni vlogi je prepevalo to zgodbo o krizi srednjih let v zdolgočasenem in razseksanem višjem sloju. Normalno je tudi, da, po volji nemških politikov, ni bilo prisotne publike."
Potem se kritik, kot je za ta in še marsikateri drugi nemški medij samoumevno, zelo izčrpno posveti tem "skoraj trem uram", analizira idejne implikacije ter oceni glasbene in uprizoritvene kvalitete. Kritiko pa zaključi s tem, kar napove v prvem stavku, z osrečujočim presenečenjem:
"Tako je Bavarska državna opera brez vsakega tarnanja, z umetnostjo izrazila protest zoper lockdown umetnosti"
Kot pravi kritik, si lahko celo - v vseh segmentih odlično - opero ogledate za 15 evrov, osemminutni finale pa je na ogled na youtubu.