Petnajsterica analognih alkimistov

V mariborski Fotogaleriji Stolp razstavljajo do 15. maja avtorji, ki ustvarjajo v klasični analogni tehniki. Od 13. aprila, ko se ponovno odpirajo galerije, si jo bo mogoče ogledati tudi v živo. Sodelujejo priznani fotografi, med njimi Prešernova nagrajenca Stojan Kerbler in Boris Gaberščik. Razstava z naslovom Alkimisti združuje eminentno druščino fotografov. To so Andrej (Andrea) Furlan, Andrej Perko, Borut Peterlin, Branimir Ritonja, Ernö Sebastian, Gregor Salobir, Iztok Šumak, Marko Vogrič, Matej Sitar, Slavica Isovska, Tomaž Strmčnik, Uroš Podovšovnik, Stojan Kerbler, Tihomir Pinter in Boris Gaberščik. Tehnike, ki so razstavljene, so stereogrami, cianotipije, polaroidne fotografije, camera obscura.

Analogna fotografija je fotografija v svoji najbolj osnovni formi. Kljub dolgi zgodovini analogne fotografije je v 90. preteklega stoletja razmah javno dostopne digitalne fotografije uspel potisniti več kot stoletja dolgo tradicijo ob robove človeškega zavedanja. Preprostost izdelave digitalnih fotografij je premagala delo v temnicah, ki je od nekdaj zahtevalo veliko tehničnega in kemijskega znanja ter seveda tudi potrpljenja. Kmalu je digitalna fotografija prevzela vodilno mesto, analogna pa je ostala le v mislih ljudi, ki so se zavedali njene močne sporočilnosti. A mlajše generacije fotografov so ugotovile, da je na klasičnem postopku izdelave fotografij nekaj mistično privlačnega. Utemeljitev fotografije kot umetniške prakse je bila tema mnogih trenj že od njenega izuma v začetku 19. stoletja. Leta 1940 je bila fotografija uradno priznana kot umetniška praksa. Mnogo umetnikov, živečih v digitalni dobi, se je zavedalo in se zaveda, da je analogna fotografija poklon dolgemu boju legitimnosti fotografije v umetniškem svetu. Na razstavi Alkimisti predstavljamo nekatere od njih. Ob njih dobimo asociacijo na alkimiste, ki so prek kemičnih postopkov razvijali unikatno filozofijo in iskali nesmrtnost, je o razstavi v Fotogaleriji Stolp zapisala kustosinja razstave Sara Nuša Grabner Golob.

"Moj odnos do fotografije je že od samega začetka tak, da je fotografija/fotografska tehnika le orodje v rokah umetnika, orodje, s katerim se ustvarja," pravi ob razstavi eden od razstavljavcev, Branimir Ritonja, ki je prve korake v svet fotografije naredil, ko je obstajala le analogna fotografija. "Čarobnost ustvarjalnega postopka v fotografski temnici, pod rdečo lučjo, ko iz nič na fotografskem papirju pred našimi očmi nastaja podoba. Intervencije oblikovanja svetlobe na različne fotografske papirje, kemikalije, mi omogočajo vizualizacijo domišljije, slik iz sanj. Večkrat se zaznava realnosti nadaljuje v sanjah ali tik preden zaspim."

Kako je (umetniški) svet spremenila digitalna fotografija? "S prihodom digitalne tehnike, ne maram izraza digitalna fotografija, je fotografija postala dostopna kot še nikoli. Fotografske kamere so vgrajene v mobilne telefone. Tako imamo ves čas fotografski aparat pri roki. Fotografija je fotografija, ne glede na to, kateri medij jo posname. Digitalna fotografija je zame preveč popolna, je natančna podoba realnosti. Možnost obdelave in manipulacije je ogromna. Nekaterim je to pisano na kožo. Super. Vendar ni zame. Zame je fotografija šele takrat, ko je narejen print v fizični obliki, da jo lahko primem, dam fotografijo v okvir in obesim na steno. Pri digitalni tehniki je pa tako, ko ugasneš ali zmanjka energije računalniku, tablici, ekranu, slika izgine in je ni več. Digitalna podoba je matematični zapis, digitalna formula, skupek pikslov. Za ogled spet potrebuješ napravo.

Pri fotografiji, posneti na film, je vse primarno, imam nadzor nad nepopolnostjo in nepredvidljivostjo. Včasih preseneti, včasih razočara. Vsaka fotografija je unikat. Dotik z materialom, veščina postopka razvijanja in končne obdelave me navdušujejo. Popolna avtorska stvaritev. Ni vmesnih členov. Pri digitalni tehniki pa je podobno, kot da skladatelj napiše melodijo, izvaja pa jo računalnik. Brezdušnost. Sicer lepe in za oko privlačne podobe v meni ne vzbudijo občutkov. Nekako tako kot kopija Michelangelove skulpture Pietà, ki so jo v Baziliki svetega Petra v Rimu pred leti zamenjali z originalom. Tehnično gledano, je popolna kopija, izdelana iz kamna iz istega kamnoloma kot original, le da je sklesana s pomočjo računalnika, a vendar poznavalci pravijo, da nima duše, izdelek a la 'made in China'. Moj proces se prične z izbiro motiva, zgodbe. Gre za postopek vizualizacije ideje. Sledi izbira filma, tehničnih pripomočkov, posnetek. Tehnični postopek je ves čas podrejen in prilagojen motivu same slike. Sledi izdelava v fotografski temnici, izbira načina prezentacije, z okvirjem ali brez, do končne postavitve. Ves proces je v mojih rokah," sklene Ritonja.