Ljudje nas imajo radi in mi imamo radi njih. Ta refren se z nemalo političnega komentarja ponavlja v filmu Karpa Godine Zdravi ljudje za razvedrilo, ki je bil posnet leta 1971. Skoraj petdeset let kasneje je bil film predvajan pretekli konec tedna v Kinoteki v okviru sekcije Legende na drugem festivalu Balkam, ki združuje direktorje fotografije in gleda na filme z vidika snemanja in filmske fotografije.
115 let filmske zgodovine na Balkanu
Direktor fotografije Rok Kajzer Nagode se je strinjal, da zgolj digitalizirane kopije, ki niso primerno obdelane, nimajo zveze s podobami, ki so jih gledalci lahko gledali v preteklosti, ko je bil film predvajan neposredno s filmskega traku. V Makedoniji so se digitalizacije filmskega arhiva lotili v sodelovanju s kolegi na Madžarskem, in sicer digitalizirajo celotne opuse avtorjev. Med njimi sta tudi pionirja filma na Balkanu brata Janaki in Milton Manaki, ki sta leta 1905 posnela prve minutne filme. Dejan Dimeski iz makedonskega združenja direktorjev fotografije (MSC) je pojasnil, da upajo, da bodo že kmalu digitalizirali celoten arhiv. A tudi on je opozoril na razliko med digitalizacijo, restavracijo in prvotno vizijo avtorjev, predvsem direktorjev fotografije - njihova vizija je tista, h kateri bi se z ohranjanjem filmske dediščine moralo težiti, je prepričan.
V BiH je v slabem stanju velik del bogastva kulturne dediščine, je opisal Faris Dobrača iz sarajevskega združenja ASBH. Ne gre zgolj za ohranjanje in zaščito filmskih arhivov, pravi. "Trenutno se dela le na digitalizaciji, da bi material čim bolj kakovostno prenesli v digitalni zapis in ga tako rešiti pred propadom," je pojasnil. V Srbiji so se digitalne ohranitve filmske dediščine lotili s hitro, napol komercialno digitalizacijo filmov in tudi s postopki digitalizacije in restavracije na TV Beograd, kjer za ohranitev starih filmov in televizijskih serij z več pozornosti skrbi ekipa desetih strokovnjakov, je razložil Vladan Obradović iz združenja SAS. Opisal je neprijetno izkušnjo ogleda digitalizirane kopije legendarnega filma Bitka na Neretvi. Zgolj digitalizacija brez primerne restavracije je pomenila, da je bil film tako rekoč negledljiv, je dejal.
Zgodovinski dokumenti in kulturno bogastvo
"Naša dolžnost do starejših kolegov je, da filmsko dediščino digitaliziramo in restavriramo, tako bodo lahko ta dela v njihovi čim bolj originalni podobi videle tudi mlajše generacije," se je strinjal Dejan Dimeski. Pri tem imajo javne arhivarske in kulturne institucije na svojih plečih tudi odgovornost do prihodnjih generacij, ki drugače teh filmskih izdelkov ne bodo mogle nikoli videti. Ob tem se ustvarjalci z dovolj distance do lastnega dela vprašujejo, ali nosilci, na katerih hranijo digitalne kopije, ne bodo nekoč preprosto zaznali napake - "error". A originalni filmski trakovi so poškodovani, prašni, ponekod so praske, filmski trakovi pa razpadajo zaradi neprimerne hrambe. "Snemalske organizacije moramo vztrajati, da so k restavraciji povabljeni in vanjo vključeni avtorji ali vsaj ljudje, ki so pri nastajanju originala sodelovali," je poudaril Jure Černec pomen prisotnosti vsaj direktorjev fotografije pri postopkih digitalizacije in restavracije. "Res je, gre za filmsko umetnost in dediščino," dodal, "a gre še za mnogo več. To so dokumenti časa, ki so dragoceni tako za zgodovinarje, etnologe kot za antropologe, saj gre za dokumente tedanjega življenja."
