Urška Polanc
Kljub temu da imajo mladi pisci pri nas močno podporo, je težko priti do prve knjige, razmišlja letošnja zmagovalka natečaja Nina Medved. Festivalska nagrada je namreč prva knjiga in tako bo že prihodnje leto nagrajena z natisnjenim knjižnim prvencem. Na festival se je prijavila prvič in se uvrstila med šest finalistov, nagrada je zanjo veliko presenečenje, kot 29-letnica pa je ujela še zadnji vlak za naziv uršljanka, saj so "mladi" samo pisci, ki še niso dopolnili 30 let.
Urška
Festival mlade literature Urška je dobil ime po liku iz slovenske literarne dediščine pa tudi po Uršlji gori seveda, ki je ustvarjalni navdih mnogim umetnikom, še posebno akademskemu slikarju Karlu Pečku, ki je bil s festivalom mladih zelo povezan.
Brezčasne teme
Natalija Milovanović je denimo na festivalu sodelovala že kot srednješolka, ko so bile usmeritve zanjo posebej dragocene, po petih letih se je vrnila in z uvrstitvijo v finale potrdila, da dela dobro. Posebnega recepta za pisanje ni, vaja dela mojstra, je še povedala dijakom. Po njenih izkušnjah je pesem dobro pustiti 'odležati', se k njej vračati in čez čas kaj spremeniti. Festival Urška ji je posebej všeč tudi zato, ker ni tako tekmovalen, ampak je poudarek predvsem na motiviranju in usmeritvi mladih avtorjev. Študentka prevajalstva bi se rada tudi na tem področju ukvarjala z literaturo.
Kdo je letošnja uršljanka
Nina Medved (1989) je pesnica, performerka, kulturna producentka, urednica, fotografinja in prevajalka, ki je končala študij primerjalne književnosti in francoščine. Poezijo objavlja v slovenskih literarnih revijah, predstavila pa jo je tudi že v tujini. Nina Medved svoje pesmi razvija tudi v pesniške performanse, je prva slovenska prvakinja v slam poeziji (2016) ter vodja pesniškega društva Slam zverine.
O zmagovalkini poeziji je selektor Andrej Makuc zapisal, da gre za "cikel, ki je s svojo naracijo in dolgim verzom še najbližje pesmim v prozi, morebiti še bolje: gre za v pesem preloženo prozo. V ospredju sleherne izmed pesmi je ključen predmet, ki ga avtorica pravzaprav izrabi za razmislek o svojem (in bralskem) tu in zdaj ter ga ovrednoti. Tako nas skozi na prvo žogo sicer banalen predmetni svet vpelje v meditacijo o vseh odprtih možnostih, ki so na razpolago posamezniku ob vrženosti v bivanje, a se slej ko prej sprevržejo v deziluzijo. Ti izpostavljeni predmeti so: poljub, morje, ordinacija, ovum, zrcalo, pomélo, mesto."
Spodbuda, isti interesi in druženje
Tudi finalistka Tadeja Logar iz Ilirske Bistrice je začela pisati že v osnovnošolskih letih. Literatura je njen prostor izražanja, pesem pa je zanjo tisti medij, ki ji je blizu, pravi, ker da za karkoli daljšega nima dovolj potrpljenja. 25-letni profesorici slovenskega jezika, ki je vsakodnevno v stiku z mladimi, literaturo in jezikom festival pomeni spodbudo, potrditev. "Veliko mi pomeni, da se z besedili sreča še kdo, ki dosti ve o tem, da dobiš povratno informacijo, pomembno pa je tudi druženje s kolegi, ki imajo podobne interese," je dejala.
Aljoša Toplak s Ptuja, študent filozofije, v svojih zgodbah raziskuje filozofske teme, junaki njegove proze pa se soočajo z vprašanji, ki jih poraja življenje. "Edinstvena izkušnja je, ko tvoje delo postavijo na oder, ko dijaki preberejo tvoja dela in ti dajo povratno informacijo," je povedal Toplak. Lani se je prvič prijavila na natečaj tudi Ines Žabkar, letos pa je študentka tretjega letnika medicine prišla tudi v finale. Pisanje ji predstavlja nekakšen beg, kontrast racionalnemu in znanstvenemu delu, s katerim se ukvarja sicer. Nujno se ji zdi, da mladi poskrbijo za svojo stalno rast.
