Založba Goga je izdala in predstavila knjigo Vsem naj bom neznan. V dveh knjigah so na skoraj 2000 straneh zbrani vsi doslej neobjavljeni zapisi iz zapuščine Srečka Kosovela, ki jih je zbral in uredil Miklavž Komelj. Kot je povedal, knjigi Kosovelovo pisavo kažeta "v magmatskem stanju nastajanja".
Projekt je po besedah urednice Jelke Ciglenečki zahteval pet let brskanja po rokopisni zbirki NUK, kjer hranijo skorajda celoten Kosovelov opus.
Kot je povedal Komelj, je proces zahteval izjemno natančnost, po drugi strani je bilo organizirati takšno knjigo hkrati pesniško delo. Izjemno pomembno vlogo ima tudi oblikovanje knjige, za katero je poskrbel Jurij Kocuvan. Besedila so objavljena brez poseganj vanje, kar, kot je poudaril Komelj, za seboj potegne izjemno veliko dela, saj zahteva veliko preverjanja.
Kosovel je svoj opus pisal z mrzlično hitrostjo in brez popravkov. Na eni strani so nastajala dokončana besedila, na drugi si je beležil ogromno idej, za cel opus. Ta je sicer nerealiziran, a je hkrati, ker so stvari tako močno evocirane, že tukaj. To je še zlasti očitno v njegovih dramskih fragmentih, kjer je denimo napisal ključne dialoge in nato komentar. Tako si lahko zelo živo predstavljamo celotno situacijo, čeprav ne gre za dokončano delo. Stvari so pred nami v svoji nenapisanosti, je še povedal Komelj.
Prva knjiga obsega poezijo, prozo in dramatiko. Vanjo so vključeni tako dokončani teksti - pesmi, črtice in nekaj drobnih dramskih del - kot številni fragmenti in osnutki. Druga knjiga predstavlja Kosovela predvsem kot misleca - obsega od aforizmov do načrta za knjigo Biti ali ne biti. Vključeni so tudi zapisi o literarni teoriji, gradivo za diplomsko nalogo o Alojzu Gradniku in osnutki pisem. V dodatku so nove transkripcije že objavljenih pesmi in drugih besedil. Kot je še povedal Komelj, ga je zanimalo predvsem tisto, česar ni mogoče klasificirati. V knjigo je tako vključenih veliko besedil, ki so ostala zunaj zanimanja dosedanjih raziskovalcev prav zato, ker niso bila zanimiva za klasifikacijo v obstoječe sheme, zanj pa so bila vznemirljiva prav zato, ker zahtevajo "neko mejno senzibilnost".
Posebna kvaliteta knjige so po besedah Jelke Ciglenečki tudi opombe, dodane besedilom, saj je iz njih mogoče dobro ujeti duha časa in povezave Kosovela s sodobniki. Vanjo sta vključena tudi Komeljeva spremna eseja.
