Slovenija je marca 2018 podpisala pogodbo o častnem gostovanju na knjižnem sejmu v Bologni, zaradi epidemije koronavirusa pa se je naš nastop premaknil na leto 2024. Čeprav bi pričakovali, da bo država ob tako pomembni promociji slovenske literature razvezala mošnjiček, se to ni zgodilo. Nasprotno: dolgo se je zanašala na zunanja sredstva. Kot se je v zadnjem letu pokazalo na številnih področjih, pa "odvisnost" od drugih ni ravno hvaležna drža. "Samopreskrba" je nujna tudi na področju knjižne promocije.

Spomnimo se potez, ki jih je država vlekla v preteklih letih: nekaj denarja za gostovanje v Bologni smo želeli dobiti iz evropskega projekta, a zaradi premika datuma to zdaj ni več mogoče. Za Bologno smo želeli unovčiti tudi nekaj sredstev iz kohezijskega projekta Frankfurt (ker bi tam morala biti Slovenija glavna gostja leta 2022, je bilo načrtovano, da bo oba sejma izvajala ista ekipa zaposlenih). Zaradi zamika tudi to zdaj ni uresničljivo.

Za Bologno zdaj ni denarja ne iz evropskega projekta in ne iz kohezijskega projekta Frankfurt. Dodatnih sredstev, ki jih je ministrstvo za kulturo predvidelo v letu 2020, Javna agencija za knjigo (JAK) nikdar ni prejela, potrjuje direktorica Katja Stergar in še nadaljuje, da potrebujejo tudi dodaten kader oziroma dodatno zaposlitev.

Vidnost, vidnost, vidnost

Otroški knjižni sejem v Bologni je poleg frankfurtskega mednarodna platforma, na kateri se predstavlja največje število slovenskih založnikov s področja otroške in mladinske literature. Štiridnevni dogodek je namenjen samo strokovni javnosti in je pomemben za prodajo in nakup licenc, obenem pa nudi možnost za vzpostavljanje mednarodnih kontaktov.

Da ima sejem dolgoročne finančne posledice, dokazujejo tudi številke: če lahko pri literaturi za odrasle v zadnjih letih govorimo o 50-odstotnem povečanju prodaje pravic, je ta odstotek pri prodaji pravic za otroško in mladinsko literaturo več kot 100 odstotkov, je Katja Stergar nedavno zapisala reviji Sodobnost. Da imaš dobiček, pa je treba vložiti v sejemsko predstavitev in tudi v dogodke po mestu Bologna.

To, da si viden, je danes pomembneje kot kadarkoli prej, poudarja pisatelj Peter Svetina, ki sejem v Bologni obiskuje že desetletja in beleži spreminjanje trendov. "Ko sem začel hoditi na sejem, sem bil menda še srednješolec. Že pred 30 leti je bila mladinska literatura v Bologni - sam sejem je star 60 let - izredno pomemben element. Stojnice so si bile takrat med seboj zelo podobne, bolj pa je izstopala vsebina. Veliko je bilo pogovarjanja in srečevanja," poudari in nadaljuje, da je imel ob letošnjem obisku, ko je sejem obiskal po nekem času, občutek, da vse skupaj postalo velik posel. "Še vedno sicer na 'ljubezniv način' - ko prideš tja, se še zmeraj zdi, kakor da si prišel v obljubljeno deželo otroške literature in ilustracij. Obenem pa se ogromno kotičkov sejma danes ukvarja z avtorskimi pravicami in podobnimi temami. Občutek imam, da je veliko več zunanjih dražljajev - glasbe, živo opremljenih stojnic ... Ljudi je treba danes privabiti drugače, sejem pa je postal posel, pri katerem ima veliko vlogo ekonomija," opiše.

Ilustracija je kraljica

Intenzivneje kot sejem v Frankfurtu se bolonjski posveča predvsem področju ilustracije. Da je njen pomen tudi tukaj vse večji, pa dokazuje vedno več razstav. "Nekdaj so ilustratorji imeli na voljo steno ali dve v osrednjem prostoru, kjer je vsako leto na ogled velika ilustratorska razstava. Zdaj je tukaj 20 metrov sten, ki so visoke dva metra in pol in so popolnoma prelepljene z vizitkami. Na sejmu je na stotine mladih ilustratorjev in ilustratork, ki gledajo, ali bodo mogoče lahko kam prišli, in upajo, da jih bo kdo opazil," opiše Svetina. Pisana beseda je imela v Bologni zmeraj pomembno mesto, Svetina pa obenem opaža, da je tukaj vse več "tihih knjig", pri katerih ima ključno vlogo slika, zlasti pa pomembnejše mesto zaseda strip.

Za vsakoletno kurirano ilustratorsko razstavo avtorji sami predložijo svoja dela, predlogov je več tisoč, v zadnjih letih pa se nanjo zmeraj uspe uvrstiti tudi predstavnikom naše države (v 2019 Ani Zavadlav, v 2018 Andreji Peklar, v 2015 Maji Kastelic, pred tem pa Petru Škerlu, Alenki Sottler in Lili Prap). Ob tej "veliki razstavi" je ilustratorska razstava častne gostje enakovredno močna in obsega 300 m2 v osrednji sejemski hali.

"Prav je, da je razstava častne gostje v prostoru, kjer je glavna ilustratorska razstava, ne pa v ločenem paviljonu. Na splošno pa se mi zdi, da zaleže, če par ilustratorjev in ilustratork, par avtorjev in avtoric država poudari, ostalo pa smiselno priključi osrednji niti. Recimo, da se izpostavi Lilo Prap, ki je zelo popularna in vidna tudi v tujini ... Taki ljudje naj bodo v središču grajenja predstavitve," pravi Svetina.

Če veliko priprav še zastaja, je Sloveniji določene cilje že uspelo uresničiti. Vzpostavljena je denimo smiselna povezava med slovenskima nastopoma v Bologni in Frankfurtu. "V Frankfurtu načrtujemo veliko razstavo ilustracij, ki bo ogrevanje za Bologno, in kar nekaj nastopov slovenskih avtorjev in ilustratorjev po nemških knjigarnah in šolah, pa tudi na sejmu, predvsem ob koncu tedna," opiše Miha Kovač. Otroške in mladinske knjige so torej docela vključene v projekt Frankfurt 2023, že na sejmu 2022 pa so zagotovili posebno lokacijo za predstavitev takšnih knjig in ustvarjalcev v Der Struwwelpeter Museum.

Častna gostja letošnjega sejma v Bologni je bila Grčija, vendar so bili Grki od osrednjega dogajanja precej odmaknjeni, pravi Peter Svetina. "Tajvanci so tam imeli številne plakate in zdelo se je, da so oni častni gostje! Grki so bili zelo tihi - tega si za Slovenijo prihodnje leto ne bi želel. Pomembno je biti prisoten že takoj, ko obiskovalci vstopijo na sejmišče," zaključi Svetina. Oglaševanje na izbranih kanalih, ki jih ponuja sejem (panoji, ekrani, splet, programska knjižica, novičniki), je nujno za uspešno izvedbo projekta, načrtovano je tudi pri slovenskem nastopu - vprašanje financ pa je, koliko bo to uresničljivo.

Kaj že imamo in kaj je še treba postoriti

Da je marsikaj že pod streho, našteva Katja Stergar. Društvo slovenskih pisateljev je pred časom izdalo antologijo avtorjev v angleščini, podprli so nastanek brošure o 30 odličnih knjigah, ki jo je pripravila Slovenska sekcija IBBY, prav tako so financirali izdelavo kratkega promocijskega filma o avtorjih, ki so del antologije DSP. Založniki vsa ta leta pripravljajo tudi svoje tujejezične kataloge in množico vzorčnih prevodov. "Večina tega je bila financirana iz rednih sredstev JAK, del tudi prek kohezijskih razpisov za vzorčne prevode in tujejezične kataloge," opozarja.

"Konzorcij, v katerem smo zbrani predstavniki različnih društev in organizacij, pa pripravlja mednarodno konferenco naslednje leto, na kateri se bo govorilo predvsem o dobrih praksah spodbujanja branja med mladimi iz Slovenije. To se bo dogajalo zunaj sejmišča, v bolonjski knjižnici Biblioteca Salaborsa. Določili smo tudi že točen datum, 10. april 2024," pravi Gaja Kos, ki pri založbi Miš ureja izvirno slovensko leposlovje za otroke in mladino, hkrati pa deluje tudi kot kritičarka in pisateljica.

Sogovornica Gaja Kos se strinja z odločilno vlogo ilustracije pri našem nastopu. "Na tako velikem prireditvenem prostoru pade ilustracija v oči prej kot besedila. Dejstvo je tudi, da imamo na tem področju ljudi, ki sodijo v svetovno špico - vrhunske ilustratorje in vrhunske pisatelje je zato smiselno predstavljati na tandemskih dogodkih po mestnih prizoriščih," dodaja in še nadaljuje, da je njihov obseg seveda odvisen od denarja.

"Na področjih, kjer lahko kaj doprinesemo tudi brez zagotovljenih finančnih sredstev, program že pripravljamo - kot rečeno pa je pri številnih vidikih vse odvisno od financ. Neka sredstva so obljubljena, vendar se o višini ne govori. Verjamem, da je tudi JAK-u zelo težko karkoli načrtovati, ker sploh ne ve, na kakšno vsoto lahko računa. Me pa zelo veseli in pomirja, da je na čelu agencije človek, ki se zaveda, kako pomembna je Bologna za nas, in ki to področje pozna zelo dobro," nadaljuje Gaja Kos.

Cilj vsega je, da se slovenski založniki povežejo s tujimi in da komu pademo v oči. "V glavnem pa je pomembno stremeti k temu, kaj se bo dogajalo v letih po gostovanju - zaželeno je, da bi v tujini vladalo zanimanje za naše knjige ter avtorje in da bi se jih prevajalo," zaključi Gaja Kos.