
Predstavili so novo, 41. sezono osrednjega slovenskega kulturnega središča, Cankarjevega doma (CD). Kot je povedala generalna direktorica te ustanove Uršula Cetinski, bodo v sezoni 2020/21 delovali v nekoliko drugačnih razmerah, a bodo ohranili vse poglavitne abonmaje in festivale. Dvorane bodo lahko v sedanjih razmerah sprejele precej manj gledalcev: Gallusova dvorana le okoli 490, medtem ko jih je pred epidemijo 1500, Linhartova pa le okoli okoli 190, pred epidemijo jih je skoraj 500.
Po besedah vodje programa resne glasbe, opere in baleta Ingrid Gortan bodo za zlati abonma nastopili Simfonični orkester iz Montreala, Mlada nemška filharmonija, Mladinski orkester Gustava Mahlerja in Simfonični orkester radia ORF z Dunaja. Gortanova je posebej izpostavila projekt ansambla za baročno glasbo Il Pomo d'Oro - Händlove opere v treh dejanih Orest. Srebrni abonma bo oktobra začel organist Thierry Escaich, v tem ciklu pa bodo gostili tudi flavtistko Evo Nino Kozmus. Med novostmi v tem segmentu bo še oktobrska premiera komorne opere BalerinanirelaB, kjer zasnovo, glasbo in zvočno umetnost podpisuje Petra Strahovnik. Noviteta je nastala po delu Balerina, Balerina tržaškega pisatelja Marka Sosiča, predstava je koprodukcija s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem. V sodelovanju s SNG Opera in balet Ljubljana pa pripravljajo balet Spartak na glasbo Arama Hačaturjana. Novost letošnje sezone je tudi prenovljena abonmajska shema Slovenske filharmonije - namesto modrega in oranžnega abonmaja bodo predstavljali abonmaje FKK, SMS in SOS.
Kot je povedal vodja programa džeza in glasb sveta Bogdan Benigar, bo novo sezono Glasbe sveta 23. oktobra v Gallusovi dvorani odprl duo Birds on a Wire, ki ga sestavljata Rosemary Standley in Dom La Nena. V abonmaju Veličastnih 7 kljub spremenjenim razmeram po besedah vodje gledališkega in sodobnoplesnega programa Andreja Jakliča ne bodo manjkali mednarodni plesni in gledališki projekti. Oktobra ga bo uvedel projekt plesalke in koreografinje Carolyn Carlson Otoki.
31. Ljubljanski mednarodni filmski festival, Liffe, bo med 11. in 22. novembrom. Po besedah Simona Popka, vodje filmskega programa CD, obseg festivala ostaja enak po številu projekcij, bodo pa zaradi zmanjšanega števila gledalcev v dvoranah prikazali manj filmov - pričakujejo okoli 55 celovečercev, običajno so jih prikazali okoli sto. S Slovensko kinoteko in Cineteca Nazionale iz Rima v sklopu tega mednarodnega filmskega festivala v sodelovanju pripravljajo retrospektivo stvaritev Federica Fellinija ob 100. obletnici njegovega rojstva. Letošnja novost je Liffe pred Liffom, ko bodo 7. oktobra v sodelovanju s filmskim festivalom Poklon viziji prikazali film Oče režiserja Srdana Golubovića.
Razstava Henri Cartier-Bresson: Iz oči v oči (fr. Tête à tête) bo po besedah vodje razstavnega programa Nine Pirnat Spahić naravnana tematsko. Na ogled bo do konca januarja in združuje izbor 150 črno-belih portretov. Izbor je pripravil kar Cartier-Bresson (1908-2004) za knjigo ob svoji 90-letnici pod tem naslovom, izbor fotografij pa je bil premierno predstavljen na razstavi v Londonu. V Galeriji Cankarjevega doma bo spomladi sledil še 14. Slovenski bienale ilustracije.
Oktobra bo 23. pripovedovalski festival. Kot je povedala vodja kulturnovzgojnih in humanističnih programov Barbara Rogelj, so ga imeli popolnoma pripravljenega že v marcu, a jim je načrte prekrižala pandemija. Ob odsotnosti dveh gostov ga bodo izvedli v celoti. Novembra bo 36. Slovenski knjižni sejem.
Iz oči v oči -Tête à tête
Od 23. septembra do 31. januarja 2021 je v Galeriji CD in dvorani Duše Počkaj razstava fotografskih portretov Iz oči v oči - Tête à tête legendarnega francoskega fotografa Henrija Cartier-Bressona. Po skoraj dvajsetih letih, odkar je bila v CD organizirana retrospektivna razstava, tokrat Cankarjev dom predstavlja umetnikovov portretno fotografijo. V Galeriji CD bo predstavljenih sto portretov, ki so nastajali med letoma 1933 in 1996. Najzgodnejše podobe izhajajo iz tridesetih let, ko je po Evropi potoval s prijateljem Andréjem Pieyrom de Mandiarguesom. Tedaj je začel ostriti svoj fotografski slog. S temi upodobitvami je Cartier-Bressonu uspelo v enem samem trenutku ujeti večnost v očeh, "notranjo tišino prostovoljne žrtve". Zadnje, z vedrino prežete portrete je posnel ob koncu fotografske poti, ko se je odločil posvetiti svoji prvotni strasti – risanju. V tem obdobju pa v objektiv ni naključno lovil posameznikov, temveč je šlo za vnaprej dogovorjena srečanja, ki jih je navadno uvedel s pogovorom. Cheja Guevaro je leta 1963 ujel na kosilu s sindikatom v Havani, Henrija Matissa je fotografiral med kletkami belih golobov v slikarjevi vili v Venceu, Marilyn Monroe pa med snemanjem filma Neprilagojeni.