
Desetega decembra lani, ob svetovnem dnevu človekovih pravic, ko smo označili 72. obletnico sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic, je umetnica Nika Autor objavila projekt Obzornik 65 - We Have too Much Things in Heart … Nastal je v sodelovanju z Galerijo K18, Koroško galerijo likovnih umetnosti in Centrom za sodobno umetnost Celje, podprla ga je tudi mariborska občina. Zaradi epidemiološke situacije je dosegljiv na spletu, na pročelje galerije na Koroški cesti 18 v Mariboru pa so postavili fotografijo Ane Pečar in citat iz deklaracije človekovih pravic.

Nika Autor skozi 20 videofragmentov prikazuje pričevanja beguncev, ujetih pred mejo Evropske unije, ki se ob neštetih poskusih prečkanja meje, poleg napornega prehoda terena, soočajo z brutalnim policijskim nasiljem in zlorabami. Material je bil zbran v letih 2019 in 2020 v Veliki Kladuši v Bosni in Hercegovini, kraju, ki pooseblja potrpljenje in upanje, poskuse in neuspehe, pravi. Skupaj z ekipo je zasnovala avtonomno spletno stran (https://autor.si/obzornik65web.html), ki celostno predstavlja projekt, ob videih pa so izdali še publikacijo Obzorniški Okruški, za katero so tekste prispevali Tara Najd Ahmadi, Andrej Šprah, Ciril Oberstar, Andreja Hribernik in Jošt Franko.
Osebna izkaznica
Mariborčanka Nika Autor je po končani srednji šoli študirala slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in tam tudi magistrirala. Po študiju v Ljubljani je opravila doktorski študij na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Je soustanoviteljica in članica Obzorniške fronte, kolektiva ustvarjalcev s področja filmske, vizualne, kulturne in politične teorije in umetnosti. Ukvarja se z raziskovanjem dokumentarnih oblik video ustvarjalnosti s poudarkom na formi filmskega eseja in video instalacije ter s fotografijo, risbo in performansom. Prejela je več priznanj in nagrad, njena dela so bila predstavljena v mnogih mednarodnih muzejih, galerijah in na festivalih. Ena najodmevnejših je bila samostojna razstava v nacionalnih muzeju za sodobno umetnost in fotografijo Jeu de Paume v Parizu. V letu 2017 je Nika Autor zastopala Slovenijo na 57. Beneškem bienalu.

This is the future (To je prihodnost), delo nemške umetnice Hito Steyer, ki ga je Nika Autor videla pred dvema letoma na Beneškem bienalu in se je začel s citatom "To so dokumentarne podobe prihodnosti, ki ne govorijo o tem, kaj bo ta prinesla, pač pa o tem, iz česa je." To so tudi podobe Nike Autor z južne meje Evropske unije, kjer govorijo številni begunci in lokalni prebivalci, so podobe tega, iz česar bo in je sestavljena tudi naša prihodnost: iz nasilja, neenakosti, revščine, migracij in boja.

Umetnica opisuje situacijo na Balkanu, ki je težko ubesedljiva, stiske ljudi pa neizmerno velike, prepričana je, da so grozote, ki jih trpijo begunci, ujeti na Balkanu, in sem spada tudi Slovenija, posledica evropske politike. Pravkar mineva pet let od evropsko-turškega begunskega dogovora, ki je drastično poslabšal razmere za begunce, ujete na tako imenovani balkanski poti, dodaja. Bosna in Hercegovina je postala dobesedno odlagališče tistih, ki jim je uspela mukotrpna pot po Balkanu, govori Nika Autor. "Tja jih ilegalno in prisilno vračajo iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Prav tako pa ni prav nič lahko življenje prebivalcev. Danes država v vseh pogledih - ekonomskem, političnem in družbenem - predstavlja šolski primer za kakšen priročnik z naslovom Kako izčrpati, skorumpirati in uničiti državo v pičlih 20 letih. Kljub temu pa se je Krajine, dela BiH tik ob meji s Hrvaško, še v jugoslovanski zgodovini držal sloves izjemne gostoljubnosti in solidarnosti. V času vojne na Hrvaškem je pri istih ljudeh, kjer danes bivajo begunci iz južne Azije, z Bližnjega vzhoda in iz severne Afrike, zatočišče našlo stotine hrvaških beguncev z območja Cetingrada," o videnem razlaga avtorica.
Projekt razkriva, da pot proti Evropski uniji skozi gozdove traja deset do petnajst dni. To je dolga in naporna pot, ki poteka čez strmo hribovje, gozdove, polja in številne reke. Zadnji del poti, območje med Hrvaško, Slovenijo in Italijo, pa je tudi najbolj nevaren. Ta del poti begunci imenujejo Gejm. "Begunci, ki se podajo tja, se pogosto utopijo v rekah, zmrznejo v gorah ali za večno zaspijo nekje v gozdu. Vmes trpijo lakoto ter ekstremno fizično in psihično stisko. Poleg tega so tarča lokalnih lovcev in žrtve nasilja hrvaške policije, ki patruljira na najdaljši zunanji meji EU, vzdolž katere je iz vojne v devetdesetih letih ostalo na tisoče neeksplodiranih min. Pogosto nanje spuščajo policijske pse. Zdravniška poročila pričajo o spolnem nasilju in zlorabah, skoraj vedno pa jih hrvaški policisti oropajo, slečejo, pretepejo in nezakonito potisnejo nazaj v Bosno in Hercegovino. Pri tem pa sodeluje tudi slovenska policija, ki nezakonito vrača begunce hrvaškim policistom, ko uspešno prečkajo nevarno območje." Nika Autor pove še, da je samo dober teden nazaj skupino beguncev, ki se je podala na Gejm, sredi gozda na Hrvaškem ubila eksplozija mine iz časa vojne v Jugoslaviji. O tej poti skozi pekel govori tudi gledališka uprizoritev Gejm Žige Divjaka.
Zadnji del poti, območje med Hrvaško, Slovenijo in Italijo, je najbolj nevaren. Ta del poti begunci imenujejo Gejm
Umetnica se s podobnimi temami ukvarja tudi v drugih dokumentarno-eksperimentalnih projektih. Dokumentarni film Metka-Meki bo premiero doživel na festivalu Mesta žensk, napoveduje, govori pa o Metki, Mariborčanki, ki je leta 1968 kot gastarbajterka emigrirala v Nemčijo, danes pa je v zanosu solidarnosti na svoj dom sprejela mlado afganistansko družino. Proti koncu je njena produkcija dokumentarnega filma, ki o Gejmu govori skozi oči Zieda, begunca, ki je že tretje leto ujet na Balkanu. Že tri leta Nika Autor oblikuje tudi kratki esej o rezilni žici, postavljeni na slovensko-hrvaški meji, glasbo zanj je prispevala skupina Dirty Three. Ravnokar pa se je vrnila z meje, kjer so začeli snemanje znanstvenofantastičnega dokumentarnega filma. Ta govori o ljudeh, ki živijo v gozdu. Ti ob skorajšnji apokalipsi poskušajo preiti na območje nekdanje EU, kjer jih čaka polet na nov eksoplanet, saj je Mars že v celoti poseljen z enim odstotkom najbogatejših," napove Nika Autor.