
Umetniški vodja Baleta SNG Maribor Edward Clug je pred zadnjo predstavo na odru nove scene moskovskega Bolšoja naredil rekapitulacijo enega največjih uspehov mariborskega in tudi slovenskega baleta v svetu. Pogovor je nastal tik pred zadnjo predstavo 24. julija, kar na odru. Plesalci so se ogrevali, naša 16-članska tehnika je urejala še zadnje podrobnosti, nekaj ruskih baletnikov iz gostiteljskega gledališča je radovedno opazovalo slovenske kolege. Za zastorom je publika že množično polnila dvorano.
Pisati zgodovino mednarodnega baleta ne le kot koreograf po vsem svetu, ampak s svojim lastnim kolektivom je najbrž še večji privilegij? Skoraj razvajeni smo že od vašega vzpenjanja, kje so sploh meje?
"V bistvu se zavedam, da se ne zavedam. Opravljam svoje delo koreografa, umetniškega vodje, obenem se srečam s kakšnim prvakom Bolšoja, ki je nastopil v moji predstavi Petruška (bili so kar trije v tej vlogi), tako da je mešanica vseh mogočih vtisov. Ruski kolegi pridejo z zanimanjem gledat naš ansambel, drugačno delo, drugačno koreografijo. Posebej vesel sem, da smo prišli na Bolšojev oder s Peerom Gyntom, ki je najava vsega tistega, kar bi lahko pričakovali prihodnje leto v Bolšoju."
Mislite na vašo postavitev Mojstra in Margarete Bulgakova na glasbo Alfreda Scnittkeja in Dmitrija Šostakoviča, ki ga že pripravljate v Bolšoju za novo sezono 2020?
"Tako je. S to predstavo tukaj bodo lahko nekoliko občutili moje celostno umetniško razmišljanje, ki, mislim, da presega ples kot takšen, še bolj pa balet. Pomembno se mi zdi, da prihaja do dodatnega spozna(va)nja ne le s plesalci, s katerimi bom delal, in z vodstvom, ki me je povabilo, ampak tudi z moskovsko publiko. Ključno se mi zdi, da je med publiko Bolšoja tudi veliko turistov z vseh koncev. Naša predstava ni repertoarna, na katero bi se ljudje pripravili, prišli pogledat svoje najljubše plesalce in jih podpreti, ampak imamo bolj ali manj naključno publiko. Tudi pričakovanja so drugačna. Prvo predstavo sem doživljal iz publike na drug način kot denimo v jesenskem času Petruško."
Kako ste doživljali sprejem publike med predstavo, ki je zelo mednarodna in bo vtise o našem baletu nesla na vse konce sveta, kar je tudi pomemben vidik takih gostovanj na prestižnih odrih?
"Med predstavo sem bil malce napet zaradi plesalcev, to sem jim tudi povedal pred začetkom. 'Pridite nazaj v naš svet', sem jim dejal, 'povabimo publiko v naš svet.' Za trenutek sem jim svetoval, da se morajo izklopiti, četudi so vznemirjeni in ponosni. Bilo je malo napetosti. Plesalcem sem rekel, naj pozabijo, da so v Bolšoju, želim pa si, da bi na to pozabila tudi publika. Da bi sprejela naše povabilo na popotovanje Peera Gynta in da bi se za dve uri potopila v naš svet. Sodeč po tišini in tenziji je tako tudi bilo, čeprav sem v določenih momentih, pri anekdotah, v predstavi pričakoval več reakcij. Bili so nekako tihi."
Neverjeten pripovedovalec ste v baletu, v tej predstavi, kar ni bilo značilno za vaše prejšnje koreografije. V baletu nasploh narativnost ni tako v ospredju?
Če se počutimo v procesu še tako dobro, je lahko še kako mimo

V Maribor pride vadit mega zvezda Diana Višnjova, ki je lani nastopila v Clugovi newyorški predstavi Sleeping Beauty Dreams
Clugova leta
Prvo Clugovo leto je bilo 2013. Ampak njemu posvečena leta si kar sledijo. Takrat so umetniškemu vodji mariborskega Baleta SNG priredili simpozij v Cankarjevem domu in prvo revijo njegovih predstav, ki je postala v prestolnici tradicionalna. Tudi njegov domači teater je priredil Clugov teden. Mariborski Balet pod njegovim vodstvom v vsaki petletki obkroži svet. Vrhunska prizorišča od St. Petersburga do Ria de Janeira, od Mehike do Finske in nazadnje Bolšoja se nizajo v osupljivem zaporedju.
"Česar nisem dosegel kot klasični plesalec, ko sem si želel nastopati na največjih svetovnih odrih, se mi je uresničilo kot koreografu," je dejal že pred šestimi leti. Rad pripoveduje zgodbo iz svoje rane mladosti iz internata v romunskem Cluju, o hudih časih pomanjkanja pod Ceausescujem. Že pri enajstih je želel zapustiti domovino, slediti uspešnim baletnikom, ki so po gostovanju v tujini ostali na Zahodu. Zgodba o tem, kako je s petdesetimi markami v žepu prišel 19-leten v Maribor, je tudi že legenda. Maribor je njegovo mesto, pravi. "Zgodil se je temu mestu," je na simpoziju o Clugu dejal igralec Niko Goršič, "in le v Mariboru se je lahko zgodil."