Déjà vu 1979-2019

V ljubljanski GalerijiGallery v Šiški so počastili štiri desetletja ustvarjanja akademskega slikarja Tuga Šušnika, enega najrelevantnejših slovenskih slikarjev srednje generacije. Razstavo so slavnostno zaprli 17. decembra. Za svoje delo je Šušnik prejel nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado mesta Ljubljana in nagrado Riharda Jakopiča za življenjsko delo in za pomemben prispevek na področju likovne umetnosti. Razstavljal je na več kot dvesto razstavah doma in po svetu.
Umetnik, rojen v Ljubljani, je mladost je preživel v Londonu (1956–65) in New Yorku (1965–68), kar je močno zaznamovalo njegov opus. Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Nikolaju Omerzi, Zoranu Didku, Kiarju Mešku in Gabrijelu Stupici. Specialko za slikarstvo je končal pri Andreju Jemcu in Jožetu Ciuhi. Kot Fullbrightov štipendist je med letoma 1979 in 1980 študiral na Pratt Institute v New Yorku. Od leta 1996 je na Oddelku za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Tega leta je imel tudi obsežno pregledno razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani. Od leta 2004 je redni profesor za risanje in slikanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Do danes je imel več kot 60 samostojnih in več kot 170 skupinskih razstav.
Kaj slikar sam pravi o svojem delu in 40-letnem jubileju svojega ustvarjanja? "V tokratni seriji, ki jo imenujem 40 let, Déjà vu 1979-2019, so zajete moje oblikovane izrezanke, kolažne podobe, ki sem jih ustvaril v letih 1979 in 1980 v New Yorku. Njihov vir je bila moja popolna očaranost nad Matissovo serijo cut outs oziroma izrezank, izdelanih v močnih raznolikih barvah na beli podlagi. Takrat sem to svojo serijo poimenoval Rock'n'roll. Že takrat se mi je kot osrednji problem pojavilo vprašanje, kako podobe prezentirati, vprašanje odnosov med obliko, formatom, okvirjem … Takratna rešitev tega problema je bila popolnoma pragmatična, slike so namreč morale biti narejene na fleksibilni osnovi, tako da sem jih lahko preselil iz New Yorka v Ljubljano kot osebno prtljago na letalu. Ves čas, še posebno pa po ogledu največje razstave Matissovih izrezank v MOMA v New Yorku leta 2017, sem se soočal z izrednim nezadovoljstvom nad vsemi prezentacijami te moje serije. Ves čas sem razmišljal, kako bi na drugačen način prezentiral te podobe. Ne več neposredno kar na neki katerikoli steni, pač pa na nekem permanentnem nosilcu kot likovnem delu.
Ob srečanju s praznim prostorom galerije v Šiški se mi je utrnila zamisel o nekakšni areni kot permanentnem nosilcu teh podob. Areno oblikujeta dve sestavljeni sliki velikega formata, nameščeni ob vzdolžnih stenah galerije. V slikah so jukstaponirani slikarski elementi iz mojega preteklega in sedanjega dela. Sta kompozit več elementov, neka transhistorična sestavljenka lastnih spominov, iz različnih materialov in z različnimi postopki izdelave," razlaga Tugo Šušnik, ki je tudi pronicljiv likovni teoretik. Trdno je zasidran v slovenski modernizem.
Pravkar preminuli umetnostni kritik Stane Bernik je o Šušniku zapisal: "Je slikar, ki je ustvarjalno uspešno previharil razburkani čas premen pomenov in vlog v novodobnih vizualnih umetnostih in prepričljivo ohranil svojo ustvarjalno svobodo in umetniški credo. Na svoji umetniški poti je z izvirno mislijo in docela kritično tematiziral izbrane modernistične in postmodernistične slikarske obrazce. Uresničeval jih je, kot kažejo zlasti njegova zadnja dela, čutno in gestualno preudarno, barvno večplastno, z izostreno svetlobno prevodnostjo, skozi katero so iz globin barvnih nanosov žareli pomenski liki."