Bronasta skulptura Camille Claudel na dražbi prodana za 3,1 milijona evrov

STA, KR
19.02.2025 14:00

Obstaja več odlitkov skulpture Zrela doba, ki jo je umetnica ustvarila po razhodu z Augustom Rodinom.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zrela doba je na ogled tudi v Rodinovem muzeju. Muzeju jo je podaril Paul Claudel, Camillin brat in znameniti pesnik in dramatik.
Rodinov muzej

Bronasta skulptura francoske kiparke Camille Claudel, ki naj bi obujala spomin na njeno ločitev od umetnika in ljubimca kiparja Augusta Rodina, je bila v nedeljo na dražbi v Franciji prodana za 3,1 milijona evrov. Njena ohranjena dela so redka, večino jih je umetnica sama uničila.

Umetnica je skulpturo z naslovom Zrela doba (L'âge mur) ustvarila po razhodu z dve desetletji starejšim Rodinom, ko si je po letih dela kot njegova pomočnica prizadevala, da bi si ustvarila samostojno kariero.

Obstaja več odlitkov skulpture, ki prikazuje starejšo žensko in moškega, ob njiju je klečeča mlada ženska, ki steguje roke proti moškemu. Umetnostni zgodovinarji so lik mlade ženske interpretirali kot Camille Claudel, ki jo je močno prizadela ločitev od Rodina.

Odlitek, ki je bil prodan na nedeljski dražbi, so septembra po naključju odkrili pod zaprašeno rjuho v stanovanju blizu Eifflovega stolpa, ki je bilo že približno petnajst let zapuščeno. Skulptura je bila v avkcijski hiši v mestu Orleans prodana za 3,1 milijona evrov, pred dražbo je bila sicer ocenjena med 1,5 in dva milijona evri. Leta 2017 je bilo na dražbi v Parizu več del Camille Claudel prodanih za rekordnih 3,5 milijona evrov, kar je bilo trikrat več, kot so se sprva nadejali iztržiti zanje.

Različice Zrele dobe so na ogled v muzeju d'Orsay v Parizu, Rodinovem muzeju prav tako v Parizu in v Muzeju Camille Claudel v od Pariza sto kilometrov oddaljenem mestecu Nogent-sur-Seine.

Camille Claudel (1864-1943) se je sprva učila kiparstva pri kiparju Alfredu Boucherju, ko pa se je ta odpravil v Italijo, jo je zaupal v varstvo kiparju Augustu Rodinu. Umetnica med svojim razmerjem z Rodinom ni bila v nič kaj zavidljivem položaju; na eni strani je bil priznani kipar, ki si je prislužil vso slavo in je kljub njunemu razmerju ohranil tudi razmerje z Rose Beuret, na drugi strani pa mati, ki se nikdar ni strinjala z njenim poklicem.

Leta 1892 je bilo njenega ljubezenskega razmerja z Rodinom konec. V želji, da bi se uveljavila, se je zakopala v delo, vendar njena prizadevanja niso obrodila sadov. Na prelomu 19. in 20. stoletja je bilo kiparstvo umetnost moških, kar je pomenilo, da so ženske sicer razstavljale, vendar njihovih del niso kupovali. Vedno večji Rodinov uspeh pa je pripeljal tudi do tega, da ga je Camille Claudel obtožila kraje svojih idej.

Umetnico je vse to pripeljalo do psihičnega zloma. Na pobudo njene matere so jo leta 1913 odpeljali v umobolnico, kjer je ostala do smrti.

Pozneje je Camille Claudel postala feministična ikona. V francoskem biografskem filmu iz leta 1988 jo je upodobila Isabelle Adjani, v vlogi Rodina je zaigral Gerard Depardieu. V filmu iz leta 2013 pa je v vlogi Camille Claudel zaigrala Juliette Binoche.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.