Spoštovani slovenski umetniki in umetnice, ki ste podpisali javno pismo ob objavi članka Petra Raka v Delu!
Podpisali ste se pod trditev, da gre za osebne interese Vita Tauferja in Darija Varge, v imenu katerih sta pripravljena zavajat javnost, a nikjer ne najdem pojasnila, kakšni so ti njuni osebni interesi, ki najbrž niso materialni, ampak kvečjemu umetniški, saj sta oba za nedoločen čas zaposlena v SMG. Zanima me, kaj je narobe z umetniškimi interesi? Še bolj me zanima, s čim sta zavajala javnost, saj pismo, ki ste ga podpisali, ne ovrže nobene njune trditve. Zanima me tudi, a se tistim med vami, ki ste sodelavci SMG ali MOL, ki podpira to vodstvo, ne zdi, da so v tem primeru tudi vaši interesi osebni?
Vaše pismo namesto argumentov sporoča, da gre v prispevku v Delu za trditve, "ki jih je mogoče za neresnične prepoznati tudi brez posebnih strokovnih kompetenc", kar naj bi pomenilo, da bi moral vsak, ki ni popoln bebec, razumeti, kaj je s Tauferjevimi in Vargovimi trditvami narobe. Se vam, ki ste razumni, izobraženi in svobodomiselni ljudje, zdi to način, ki koristi demokratičnemu dialogu? Z argumentom niste ovrgli niti trditve o radikalnem zmanjšanju občinstva na predstavah tega teatra. Čeprav se z vami strinjam, da za kvaliteto teatra ni pomembna polnost dvoran, opazen osip gledalcev pomeni, da težava presega nezadovoljstvo "dveh uslužbencev" tega teatra, kot piše v vašem pismu, ampak zadeva vsaj še mnoge njegove nekdanje gledalke in gledalce.
Eden od podpisnikov, ki sem ga vprašal po vzrokih za njegov podpis, mi je priznal, da ni prebral članka v Delu, ampak le njegov fb-odlomek. Predpostavljam, da ni bil edini, in se vprašam, na čigavi strani je tu tabloidnost in napad brez argumentov.
Podpisali ste se tudi pod trditev, da se vodstvo SMG "sodobnim družbenim, kulturnim in političnim problemom, s katerimi se trenutno sooča sodobna stvarnost, ne izogiba z eskapistično gledališko zabavo, ampak razume, kaj pomeni v tem trenutku ustvarjati umetnost". Ker ste razumni in izobraženi, težko razumem, da ste se podpisali pod trditev, ki probleme, na katere opozarjata Taufer in Varga, vulgarno poenostavlja in jima podtika težnjo po teatru, ki ustvarja "eskapistično gledališko zabavo".
Kar se tiče vašega prepričanja, da sedanje vodstvo SMG razume, "kaj pomeni v tem trenutku ustvarjati umetnost", iz intervjuja, ki ga je imel v lanski Mladini (26/2018) umetniški vodja tega teatra, izvemo, da je predstavo "Naše nasilje, vaše nasilje" za svoje volilne namere pri nas izkoristil SDS, na Poljskem pa stranka Zakon in pravičnost. Ker sam še nisem slišal, da bi si s tovrstnimi predstavami pomagala kakršnakoli leva politika, se mi zdi velik in resen problem nekaterih sodobnih pristopov h gledališču v tem, da so v imenu umetniške avantgardnosti politično kontraproduktivni. Hvaležen in upravičeno osramočen bom, če me bo kdo argumentirano prepričal o nasprotnem.
Naj za konec zapišem le še to, da v tem, kako je umetniški vodja SMG zavrnil dialog z novinarjem, vidim živ dokaz za Tauferjevo trditev v članku v Delu, kako z Injcem dialog ni mogoč. Prav ta nepripravljenost na dialog je pripeljala do tega, da so težave SMG, za katerega je vam sicer žal, da "naš kulturni sistem za razliko od nemškega umetniškim vodstvom gledališč ne zagotavlja nastavitve svojih vodstvenih, strokovnih ali ansambelskih kolektivov", prišle v javnost. Ker mislim, da se moramo o stvareh, glede katerih se ne strinjamo, pogovarjati, od vas pričakujem, da boste svoje nestrinjanje z mnenji Tauferja, Varge in zdaj tudi mene pojasnili na bolj argumentiran način, kot je to v pismu, pod kateri ste podpisani.
Vesel bom vaših pojasnil in konstruktivnega dialoga,
Andrej Rozman Roza
