Praznične dobrote s priokusom tradicije: Česa ne sme manjkati na praznično obloženi mizi?

Vse bolj se vračamo h koreninam, k običajem in tradiciji. Tudi v kulinariki oživljajo jedi, ki so jih nekoč z ljubeznijo pripravljale naše mame in babice. Vse močnejšo vez s tradicionalno kuhinjo občutimo med božično-novoletnimi prazniki, ko svojim domačim ali gostom z veseljem postrežemo z "nečim slovenskim, dobrim, domačim". Vendar razlika med včeraj in danes vendarle obstaja, razmišlja Slavica Šraj, gospodarica Kmetije Šraj v zaselku Gačnik, nedaleč stran od Pesnice pri Mariboru: "Včasih je bilo na mizi vsega manj, a so bile jedi toliko bolj imenitnega in polnega okusa." Stari recepti njene matere, po kateri je pred štirimi leti prevzela kmetijo v Gačniku, imajo v njeni kuhinji posebno mesto. Kot spomin na praznike, ko je bila še deklica. "Že v začetku decembra smo začeli peči piškote različnih oblik in okusov, pri tem nas je vseh osem otrok, kolikor nas je bilo v družini, pomagalo materi," se spominja prazničnega vzdušja v domači hiši Šrajeva. Na božični večer na mizi ni smela manjkati svinjska pečenka, ob kateri si je vsak obliznil vse prste na rokah, ker je bila tako dobrega okusa, nadaljuje Šrajeva in še pove, da so imeli za prilogo praženi krompir, ker ga je bilo doma vedno v izobilju. Tudi sladica ni smela manjkati, poleg orehove potice je naši sogovornici najbolj v spominu ostala posebna praznična sladica, povsem preprosta za pripravo in kuhana: olupljena jabolka z izdolbeno sredico, napolnjeno z marmelado in prelita s slastno vaniljevo kremo.

Od šunke do orehove potice

V Sloveniji se ob božično-novoletnem času na mizah tradicionalno znajdejo izbrane jedi, značilne za posamezno regijo. Nekatere jedi pa so vseslovenska klasika in so nepogrešljive na skoraj vsaki praznično obloženi mizi. Ne glede na to, na katerem koncu Slovenije ste, je idealna izbira prekmurska šunka, ki je tudi zaščitena s tako imenovano zaščiteno geografsko označbo. Na božič, ali kot prigrizek po polnoči, se šunki marsikje v Sloveniji pridruži tudi kranjska klobasa, še ena zaščitena kulinarična dobrota naše države. Seveda postrežena skupaj z doma pripravljenih kruhom s hrustljavo skorjico. Ponekod v Sloveniji pa ob prazniku na mizo postavijo kar koline, zraven pa kot prilogo praženi krompir, ki ima v naših krajih prav tako že dolgoletno tradicijo. Najstarejši zapisan slovenski recept za pripravo praženega krompirja namreč najdemo v Slovenski kuharici iz leta 1868. Nesporna kraljica vseh sladic, s katerimi postrežemo med prazniki, je gotovo potica. Gospodinje jo danes pripravljajo že na tisoč in en način, a samo ena je tista prava - orehova potica z bogatim nadevom. Tradicionalna posebnost slovenskih krajev je tudi božični kruh, ki mu nekateri pravijo poprtnik, njegova priprava pa naj bi bila ohranjena že od poganskih časov. Tedaj so praznovali prihod svetlobe ob zimskem solsticiju, ta sladki mlečni kruh iz bele moke pa je simboliziral željo po zdravju in obilju v novem letu.

Lokalna živila - zagotovilo za dober okus

Tradicionalne slovenske jedi bodo med prihajajočimi prazniki še boljšega in polnejšega okusa, če jih bomo pripravili iz sestavin lokalnih pridelovalcev hrane. Domača zelenjava, sadje, mesni izdelki in druga živila so namreč garancija za kakovost in so tudi polna hranil. Vsekakor pa je božično-novoletni čas najbolj primeren za to, da obudite tradicijo in pripravite kakšno kulinarično dobroto po receptu, ki je v kuhinji veljal pred več desetletji. "Ljudje se vedno raje vračamo k svojim koreninam, tudi v kulinariki," je namreč prepričana tudi naša sogovornica.