Že zdavnaj so minili časi, ko smo steklenico penine odprli zgolj ob posebnih, svečanih priložnost, ali jo ponudili kot aperitiv. Vse bolj postaja penina tudi spremljevalka nekatere hrane, še posebej majhnih grižljajev imenitnih okusov. Kako združiti vrhunsko penino in izbrano hrano, so nedavno s skupnimi močmi predstavili v hiši penin Bjana. Ob predstavitvi svoje najnovejše penine Blanc de noir sta Miran in Petra Sirk, rojena Bric in tja omožena Štajerka, tokrat kulinarično spremljavo prepustila Janezu Bratovžu, lastniku restavracije JB iz Ljubljane.

Bela penina iz rdečega grozdja

Na novo penino je Miran Sirk izjemno ponosen. "Posebna je že zato, ker je bela, a narejena izključno iz grozdja sorte modri pinot, tako da bi marsikdo pričakoval, da bo rožnate barve. Naše druge penine so pridelane iz grozdja več sort. Vsaka sorta ima svoje značilnosti in pri snovanju penin sem to upošteval glede na to, kaj sem s penino želel doseči," je delček svoje filozofije pridelave vrhunskih suhih penin razkril Miran Sirk. "Seveda sem tudi jaz reden obiskovalec Šampanje in spremljam dogajanje pri pridelavi šampanjcev. Ampak nisem pristaš načina copy-paste. Da bi torej vse njihove izkušnje in znanje, ki ga pač delijo z drugimi, zgolj prenesel k nam. Naše podnebje je drugačno, naša vina so drugačna, z drugačnim karakterjem, in to moramo upoštevati, v to sem trdno prepričan," je odločen Sirk. Ki je poseben tudi po tem, da je v Brdih kupil vinograde na visokih in strmih legah, ki jih drugi vinarji niso želeli kupiti.

Ni vse v nagradah

Da je na pravi poti, kažejo številne nagrade s prestižnih ocenjevanj, pa tudi uspeh na trgu. Na nagrade na prestižnih tekmovanjih Sirk ne da prav veliko, a na nekaterih trgih brez te reference ne gre. Z ženo sta to izkusila na lastni koži. Medtem ko Italijani, na primer, ne dajo kaj veliko na odličja z različnih vinskih sejmov, pa so visoke ocene in tem primerne medalje na nekaterih najbolj prestižnih ocenjevanjih vin tako rekoč obvezen del ponudbe za azijski trg. Zato Sirkova že od leta 2013 svoje penine pošiljata na prestižno in zahtevno ocenjevanje, ki ga organizira angleška revija Decanter in ki v svetu vina velja za eno najbolj uglednih. Iz Londona je Sirkove letos razveselila novica o treh srebrnih medaljah za njihove penine Brut, Brut rose in Cuvee prestige 2013, vse tri so prejele oceno 90 točk. Za povrh so Sirkove penine tudi na ocenjevanju Glass of Bubbly, prav tako v Londonu, prejela bronasto medaljo za Brut v kategoriji SpringFling, srebrno za Brut rose v kategoriji Light&Fruity in zlato medaljo za Cuvee prestige 2013 v kategoriji Classic&Elegant. In tako v vitrino, v kateri se že nekaj let zbirajo medalje različnih sijajev, dodala še nekaj novih. Doslej se jih je v šestih letih zgolj na Decanterju nabralo 28.

Med srebrom in zlatom tudi platina

Med že osvojenimi medaljami ima ena še poseben sijaj. Leta 2016 je Bjanina penina Brut Zero, letnik 2010, prejela platinasto priznanje (95 točk) v kategoriji najdražjih penečih vin, kar je bilo do takrat na prestižnem Decanterjevem ocenjevanju najvišje priznanje, podeljeno peninam slovenskih pridelovalcev. Omeniti velja, da je na ocenjevanje prispelo 16 tisoč vzorcev, platinasto priznanje so podelili 130 peninam. Vrhunski dosežek sta dopolnili še dve njihovi penini, pridelani po klasični (šampanjski metodi). Brut rose je ocenjevalce prepričala, da si zasluži srebrno medaljo (in 94 točk, torej le eno manj, kot je potrebno za platinasto medaljo), penina Brut pa je bila ocenjena z 88 točkami in dobila bronasto medaljo.
Značilnost hiše penin Bjana je, da Sirkova prisegata izključno na suhe penine, pridelane po klasični metodi. Leta 1993 je Miran Sirk na tržišče poslal prvi brut v Sloveniji (letnik 1990), potem pa je postavljal nove mejnike: pridelal je prvo gastronomsko penino Cuvee prestige, prvo zelo suho rose in prvo popolnoma suho belo penino (Brut zero). Letos se jim je pridružila že omenjena Blanc de noir. Miran Sirk jo je na kratko predstavil: "Je dovolj umirjena in elegantna." Prepričan je namreč, da opis penine ne potrebuje veliko besed, ampak naj prepriča sama.

Nova klet, nove priložnosti

Okoli 180 tisoč steklenic različnih suhih penin pridelajo v Bjani. Istočasno z novo penino so predstavili tudi novo podobo blagovne znamke Bjana. Žare Kerin iz agencije Futura je poskrbel za sodobnejšo podobo etikete in nekaterih drugih podrobnosti na steklenici. "Nisva pa želela kakšne velike spremembe. Kupci so vajeni določenega videza, in če je sprememba preveč očitna, se lahko zmedejo," je navrgel Miran Sirk. Žena Petra pa je ob tem napovedala še eno pomembno novost - Sirkovi snujejo novo, sodobno vinsko klet, ki jim bo vsaj nekoliko olajšala delo in istočasno omogočila tudi nekaj sodobnejših prijemov. "Dovolj imamo etiketiranja v garaži in pomanjkanja prostorov nasploh," je navedla razlog za naložbo. Kljub temu pa stare kleti, ki izvira že iz 13. stoletja, ne bodo zaprli. Miran Sirk je napovedal, da bo v njej še vedno sam ročno obračal določeno število steklenic penine, v novi kleti pa bo to opravljal stroj. Zdaj namreč hiša Bjana (kar je narečno ime za vas Biljana, v kateri Sirki živijo) domuje v dvorcu Dorišče, zgrajenem v 13. stoletju. Družina Sirk ga je kupila tik po prvi svetovni vojni, Miran in Petra Sirk sta ga popolnoma obnovila in zdaj njune penine zorijo v najstarejši kleti daleč naokoli. A nova klet bo Sirkom omogočila še več kreativnosti pri pridelavi, ljubiteljem vrhunskih penin pa še kakšen užitek več.