Težav v koroških gozdovih kot še nikoli prej

Da se gospodarjenje z gozdovi na Koroškem v zadnjih letih spopada s takšnimi težavami, ko se ni nikoli prej, je na zadnji seji sveta koroške regije opozoril vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenj Gradec Branko Gradišnik. "Vedno smo lahko rekli, da imamo zelo kvalitetne smrekove gozdove, zelo visoke proizvodne sposobnosti, gozdarjenje je bilo načrtno, vse smo lahko usmerjali, nato pa so se nam zgodile naravne ujme, ki so zadevo relativno postavile na glavo," je povedal in še dodal, da so v teh letih zaradi vseh ujm in gradacije lubadarja v koroški regiji posekali več kot milijon in pol kubikov lesa.

Posledice se poznajo na več kot 50 odstotkih površine vseh gozdov, na deset tisoč hektarjih površin (15 odstotkov gozdov) pa so gozdovi tako uničeni, da so opredeljeni kot sanacijska območja, kjer je možno uporabljati sredstva programa podeželja za izvajanje ukrepov sanacije. "To se kaže tudi s tem, ko vsak malo močnejši veter začne takoj podirati posamezna drevesa z lubadarjem, ki se pojavlja razpršeno ... Gozdovi so ta trenutek v zelo labilnem stanju na velikem delu površine," je še ocenil Gradišnik. Na Koroškem je približno 25 odstotkov lesa v državni lasti, 75 pa v zasebni. Koroški gozdovi so bili v zadnjih letih zelo izpostavljeni naravnim ujmam, začelo se je z žledolomom leta 2014, sledila je gradacija lubadarja, kot je običajno po vseh naravnih ujmah, nato vetroloma 2017 in 2018, lani pa spet lubadar.

Težave zaradi sečnje

Kot veliko težavo koroške občine izpostavljajo kupe lesa, ki se kopičijo ob cestah, vejevja v potokih in nasploh odlaganje lesnih odpadkov. Da je bilo prej ob rednem gospodarjenju teh težav manj, je namreč posledica naravnih ujm in povečanja sečenj, je dejal Gradišnik in pojasnil, da je ta les (v lasti SiDG) ostal zaradi zastoja trga odkupa. "Zaprlo se je tržišče, niso ga imeli kam odvažati. A situacijo že rešujejo, velik del lesa je po zagotovilih SiDG že prodan, en del pa bodo odpeljali v začasno skladišče, za katerega so se dogovorili v Dobji vasi."

Vodja območne enote je izpostavil še, da je Koroška glede pokritosti z gozdovi zelo specifična glede na celotno Slovenijo: "Tu praktično ni površine, ki ne bi bila pod vplivom gozda, karkoli se izvede v gozdu ali zunaj njega, je prepleteno. Gozdovi niso pomembni samo z vidika proizvodnje, prekrivajo predvsem tista območja, ki so za kmetijsko obdelavo neprimerna, gre za strma pobočja, kjer je izjemno poudarjen ta varovalni pomen gozdov. Gozdovi so del koroške identitete, prepletenost med gozdnimi in kmetijskimi površinami je specifična in daje koroški krajini posebno vrednost, je tudi dobra osnova za razvoj turizma in drugih stvari." Opozoril je, da so lastniki gozdov v veliki meri odvisni od dohodka iz gozda, če se ta zmanjša, pa bomo priča tudi propadanju kmetij.

Več območij lubadarja

"Na Koroškem je bila skupno ena ujma več kot drugje v Sloveniji, vedno pa je sledila gradacija lubadarja, na nekaterih manjših površinah so bili gozdovi popolnoma uničeni, zato so bili lastniki gozdov v veliki stiski, kako izvesti sanacijo, posek teh površin - na eni strani pravočasno, na drugi pa, da je zagotovljen gozdni red," je pojasnil Gradišnik. Trenutno je na Koroškem nekaj območij z zelo obsežno gradacijo lubadarja, vodja je izpostavil občini Mežica in Črna, kjer je letos izbruhnilo.

V preteklosti na takšni nadmorski višini gradacije lubadarja ni bilo, danes pa je drugače, k čemur je lahko prispevalo tudi segrevanje ozračja, ocenjuje Gradišnik. "Na delu Dravske doline smo za posek označili že več kot 50 tisoč kubikov lesa. Skupno je letos zaradi lubadarja za posek označenega že 200 tisoč kubikov na celotnem območju regije. To pomeni velike sečnje na manjših površinah, kar ima negativne posledice. Bistveno pa je, da se izvedejo ukrepi pravočasno, saj lahko le tako dosežeš, da zaradi nadaljnje gradacije ne bo še večje škode. Gotovo so s tem bolj obremenjene gozdne ceste na tistih področjih, prisoten je tudi problem vzdrževanja gozdnih cest," je dejal.

Da so bile gozdne ceste v preteklosti večinoma grajene zaradi povezovanja gorskih in drugih kmetij z dolino, prispevale so k ohranitvi podeželja, ki je zelo značilno za koroško - razpršene kmetije, celki, ki dajejo neko identiteto krajini -, po drugi strani pa so te ceste namenjene tudi gozdni proizvodnji, je pojasnil Gradišnik. "V primeru takšnega rednega gospodarjenja, kjer so sečnje razpršene, je obremenitev cest manjša, ko se pa zgodijo naravne nesreče, takšne katastrofe, kot so se, je ta obseg lesne mase zelo velik, tudi obremenitev je večja, nastajajo večje poškodbe," je dodal.

Koroška regija ima v Sloveniji največ (1700 kilometrov) gozdnih cest, kar predstavlja skoraj 14 odstotkov vseh v Sloveniji. V tem letu je za vzdrževanje v regiji predvidenih približno milijon in pol evrov. "Večina občin se zelo trudi pri vzdrževanju gozdnih cest. Delež sistemskih sredstev, ki ga daje država, je pri nas manjši kot 50 odstotkov, občine prispevajo same za vzdrževanje več kot 50 odstotkov. Je pa zelo velika razlika med občinami, koliko je ta njihov lastni delež za vzdrževanje (od nič do kar 70 odstotkov, torej od nič do sto evrov na kilometer). Kjer je sredstev manj, so težave večje," je dejal in apeliral na občine, da poskušajo v okviru svojih proračunov nameniti vsaj kolikor toliko primeren delež sredstev, saj se morajo zavedati pomena gozdnih cest za ohranjanje podeželja in vseh drugih dejavnosti, ki jih želimo v koroški regiji razvijati, tudi v luči turističnega potenciala. Predsednica sveta koroške regije, črnjanska županja Romana Lesjak, je izpostavila, da je denarja za vzdrževanje cest še vedno premalo, občine pa ga ne dobijo za lokalne ceste, čeprav so te zelo obremenjene. Tu se namreč odvija isti promet, ko vozila prehajajo z gozdnih cest na lokalne.