Socialne stiske: "Kruh hranim v hladilniku in ga jem cel teden"

Na Centru za socialno delo (CSD) Koroška, v enoti Radlje ob Dravi, zaznavajo povečano uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, prejemajo namreč 18 odstotkov več vlog za izredne denarne socialne pomoči in 20 odstotkov več vlog za redne denarne socialne pomoči. Takšni podatki lahko nakazujejo na večanje trajnejših materialnih stisk zaradi izgub služb, nižanja dohodkov in podobno, razmišlja Mirjana Popijal, pomočnica direktorja CSD Koroška, enote Radlje ob Dravi. Vlagatelji so predvsem starejši, ki s svojimi nizkimi pokojninami ne zmorejo kriti vseh stroškov (najemnine, električne energije, komunalnih storitev), dodaja. "Na nas se obračajo po pomoč pri plačilu položnic, nakupu pralnega stroja, očal in podobno. V največji meri pa v tem obdobju zaprošajo za pomoč pri nakupu kurjave, ki jim predstavlja visok strošek. V zadnjem času se pojavljajo tudi situacije, ko ljudem zaradi neplačevanja najemnine grozi deložacija. V takšnih primerih se povezujemo tudi z drugimi neprofitnimi organizacijami (Rdečim križem, Karitasom), občinami in s skupnimi močmi iščemo rešitev," je povedala.

Velik strošek so zdravila

Med starejšimi, ki so v stiski in bi si življenje brez pomoči težko predstavljali, je tudi 72-letnica iz Podvelke, ki sama biva v najemniškem stanovanju. Z več zdravstvenimi težavami, po številnih operacijah (kolka, stegnenice) ima status 70-odstotne invalidke. S Podvelčanko smo se pogovarjali tik pred njenim odhodom na Ptuj, kjer je imela pregled pri zdravniku, ima namreč tudi težave s srcem. "Če bi lahko, bi šla z vlakom ali avtobusom, a zdaj ne vozijo (v času pogovora še ni bilo javnega prevoza, op. p.). Plačati bom morala za osebni prevoz," je povedala. S tristo evri pokojnine in 180 evri varstvenega dodatka se mesečno preživlja, nemalokrat ji na pomoč priskočijo tudi na CSD. Nedavno so ji priskrbeli hladilnik in drva za kurjavo.

Pomoč ji pomeni veliko. Občina ji sofinancira tudi najemnino stanovanja, zato zanj sama mesečno plačuje le 40 evrov, skupaj s položnicami ima strošek okoli 210 evrov. So pa drage druge življenjske potrebščine, predvsem zdravila, ugotavlja: "Vitamini, lekadol, tudi tablete za ožilje, jetra, ne dobim jih na recept. Mesečno za to odštejem vsaj 50 evrov." Dokler bo zmogla, bo kuhala sama: "Ko sam skuhaš, veš, kaj ješ. Imam namreč težave z želodcem. V trgovino grem večinoma sama, a ne morem iti vsak dan, zato si kruh kupim, ga dam v hladilnik in ga jem cel teden. Mandarine, jabolka mi iz trgovine Hribček pripeljejo tudi na dom." Trenutno zaradi zdravstvenih razmer večinoma ostaja doma, se pa ob lepšem vremenu odpravi na sprehod, pomaga si s pohodnimi palicami, razloži. Redno si razkužuje roke, četudi gre le v klet po drva, ki si jih nosi v manjših vrečkah. Pri prinašanju in cepljenju drv ji včasih pomaga sosed, njeni sorodniki namreč ne bivajo v bližini. Da je zdrava, cepila se je tudi proti gripi, nam pove. Razmišlja, da bi bilo, če bi vsi bili bolj skrbni in pazili, virusa vsaj pol manj.

Prioritetno tudi razreševanje družinskih konfliktov

Trenutno epidemija povzroča težave tudi pri organizaciji pomoči starejšim občanom, saj je nameščanje oseb, ki potrebujejo 24-urno oskrbo, v domsko oskrbo onemogočeno. Kljub epidemiji pa je starejšim občanom še vedno nudena socialnovarstvena storitev pomoč družini na domu, ki jo izvajajo izvajalci po vseh petih občinah območja, ki spada v krajevno pristojnost enote.Na centru prav tako opažajo porast nesoglasij v družinah, predvsem med mlajšo in starejšo generacijo, ki živita skupaj. "Tudi ti primeri imajo prioriteto. Tako nudimo družinam pomoč pri razreševanju njihovih konfliktov, v večini primerov preko telefonskih klicev, po potrebi pa tudi ob razgovoru na CSD," je povedala Popijalova.