Popoplavni pogovori na Koroškem: Le en lastnik objekta za odstranitev ima pomisleke glede selitve

Jasmina Detela Jasmina Detela
15.01.2024 19:00

Za odstranitev je predvidenih 18 objektov, pogovore z njihovimi lastniki je opravil vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Boštjan Šefic se je v Črni srečal z županjo Romano Lesjak. 
Jasmina Detela

Na Koroškem, natančneje na Prevaljah, so začeli prve individualne pogovore z lastniki objektov, po avgustovskih poplavah predvidenih za morebitno odstranitev. V regiji je takšnih objektov 18, po Sloveniji pa trenutno 348. Na vabilo vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih so se odzvali lastniki vseh takšnih objektov na Koroškem, povečini so iz občin Mežiške doline, eden tudi iz slovenjgraške mestne občine. "Opravili smo pogovore z vsemi lastniki objektov, predvidenih za morebitno odstranitev. Teh je na Koroškem 18, največ jih je na območju občin Prevalje in Mežica, en primer je tudi iz slovenjgraške občine," je povedal vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic. Pogovarjali so se na Prevaljah, kjer so jim pojasnili postopke, časovni potek vseh aktivnosti in tudi o cenitvah, kako bodo potekale in kako bodo na koncu pripravili ponudbe in pogodbe za nadomestitvene objekte, če se bodo tako odločili, odškodnino ali drugo opcijo, ki je na voljo.

Nihče ni vesel, da mora zapustiti svoj dom

"Pogovori so bili zelo odprti. Odprli smo vsa bistvena vprašanja, ki so pomembna. Mislim, da so lastniki objektov dobili vse potrebne informacije, prav tako smo jih opozorili na nekatere zadeve, ki jih morajo pripraviti, da bo postopek potekal tekoče in da bomo čim prej prišli do končnega rezultata  - odškodnin, novih zgradb ...," je dejal Šefic. Na naše vprašanje, katera možnost jim najbolj ustreza, je odgovoril, da se nekaj ljudi odloča za odškodnine, nekaj za nadomestitvene gradnje, nekateri razmišljajo o odkupih stanovanj. "Nihče ni vesel, da mora zapustiti svoj dom. Razen seveda tisti, ki jim je naravna nesreča uničila vse. Tam je morda nekoliko drugače, a še tam je to težko. Tem vprašanjem smo namenili precej časa," je povedal Šefic. Pogovore je sicer ocenil za konstruktivne in celovite, dogovorili so se tudi za nadaljnjo komunikacijo, tako da bo ta dialog ostal permanenten do zaključka postopka. Šefic je prepričan, da bodo našli ustrezne lokacije za tiste, ki se bodo odločili za nadomestitveni objekt. Občine bodo morale poiskati ustrezna zemljišča, je še opozoril.

Boštjan Šefic se je v Črni srečal z županjo Romano Lesjak. 
Jasmina Detela

Konec maja prve pogodbe za nove objekte

Najprej bodo sklepe prejeli tisti, ki so izgubili vse oziroma imajo popolnoma uničene objekte. Zanje naj bi bila strokovna mnenja izdelana konec januarja ali v začetku februarja. Potem bo stekel zakonsko predviden postopek, računajo, da bo za te objekte kratek in tekoč. Končni sklepi bodo izdani konec februarja ali v začetku marca, sledi cenitev, to je vse lastnike zelo zanimalo, kolikšna bo ponujena cena odkupa, na podlagi cenitve bodo pripravili ponudbo in predlog pogodbe. Ob predpostavki, da bo teklo vse tako, kot načrtujejo, bodo konec maja ali pa v juniju lahko prva izplačila oziroma podpisane pogodbe za nove objekte. Lastniki objektov, predvidenih za odstranitev, imajo skladno z zakonodajo eno od štirih možnosti. Lahko se bodo odločili za nadomestitveni objekt, to je za novi objekt na drugi lokaciji. Druga možnost je odškodnina, tretja nakup nadomestne nepremičnine, ki jo ponudi država, četrta možnost pa je, da država lastniku nepremičnine z objektom za odstranitev zagotovi lastninsko pravico na enakovredni nepremičnini, pri čemer lastnik nepremičnine sam poišče enakovredno nepremičnino. Ko bodo lastniki sprejeli eno od teh možnosti in ponudbo, bo sledil podpis pogodbe. V primeru, da ponudbe ne sprejmejo, pa je možna tudi razlastitev. Boštjana Šefica smo vprašali tudi, ali je na Koroškem kakšen primer, ko ljudje selitvi nasprotujejo. "En tak primer sicer je, vendar ne zaradi ugovarjanja, ampak, ker je lastnik tega objekta prepričan, da se lahko z zelo majhnim posegom zaščiti svoj objekt pred morebitnimi novimi poplavami. Dogovorili smo se, da bodo strokovnjaki posebej pozorni, ali to drži. Če se ugotovi, da je ogroženost velika, bo postopek potekal naprej, sicer ne," je dejal Šefic.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta