Jasmina Detela
Preverili smo, koliko zaslužijo koroški župani, ki funkcijo povečini opravljajo poklicno, njihovi podžupani in hkrati, kolikšne so sejnine članov občinskega sveta. Plače županov so določene z zakonom in odvisne od števila prebivalcev občine, ki jo vodijo, pri plačah podžupanov pa lahko prihaja do precejšnjih razlik, odvisno od števila, področij dela, načina dela (poklicno, nepoklicno). V osnovi so sicer plače podžupanov vezane na plačo županov, a jim konkreten plačni razred v okviru zakonskega razpona določi prav župan. Objavljamo osnovne bruto plače. Ob tem velja omeniti, da so se z aprilom večini zaposlenih v javnem sektorju (tudi funkcionarjem) uvrstitve delovnih mest nazivov in funkcij povišale za en plačni razred.
Direktorji občinskih uprav po plačah ponekod prekašajo župane
Nihče od podžupanov ni zaposlen na občini
V uvodu še nekaj dodatnih splošnih pojasnil za lažje razumevanje. Občinski funkcionarji svojo funkcijo opravljajo poklicno ali nepoklicno. V soglasju z županom se lahko poklicni podžupan odloči, da bo zaposlen na občini. Če župan opravlja funkcijo nepoklicno, mu v skladu z določili zakona o lokalni samoupravi pripada plačilo v višini 50 odstotkov plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno. Enako velja za podžupane, pri čemer pa višino plačila določi župan ob upoštevanju obsega podžupanovih pooblastil. V obeh primerih se pri tem ne upošteva dodatek na delovno dobo. Plača za poklicne občinske funkcionarje je določena v skladu z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. Župani in podžupani so v določen plačni razred uvrščeni glede na število prebivalcev v lokalni skupnosti. Župani so po tem kriteriju tudi razvrščeni - med 47. in 60. plačnim razredom, podžupani pa se razvrščajo med 32. in 51. plačnim razredom. Pri tem so poleg velikosti občine pomembna tudi njihova pooblastila, so pojasnili pri ministrstvu za javno upravo.
Deset koroških županov funkcijo opravlja poklicno, neprofesionalna župana sta le prevaljski Matic Tasič in župan Občine Ribnica na Pohorju Srečko Geč, ki prejemata polovično bruto plačo v višini 1700,68 evra oziroma 1397 evrov, slednji je uvrščen v 47. plačni razred. Slovenjgraški župan Tilen Klugler je uvrščen v 54. plačni razred, njegova plača za april je znašala 3933,80 evra. Tomaž Rožen, župan druge največje koroške občine, Občine Ravne na Koroškem, je zaslužil 3401,31 evra bruto. Na občinah oziroma župane smo povprašali tudi, ali se splača biti župan, saj je iz portala plač javnega sektorja denimo razvidno, da jih ponekod s plačo prekašajo njihovi direktorji. Direktorica slovenjgraške občinske uprave Darja Vrčkovnik je marca zaslužila 4746 evrov bruto, črnjanske občinske uprave Irena Nagernik 3777 evrov bruto, Bogdan Slemenik, direktor občinske uprave Mislinja, 3512 evrov, Vlasta Kupljen, direktorica občinske uprave na Ravnah 3421 evrov bruto, tajnik Občine Prevalje Danilo Vute 3518 evrov bruto, Marjana Švajger, direktorica občinske uprave v Radljah 3529 evrov bruto ... Splošno znano je tudi, da so precej višje od županskih tudi plače direktorjev komunalnih podjetij, ki so sicer v 100-odstotni lasti občin, ponekod se županskim plačam približajo tudi vodilni uslužbenci v javnih zavodih.
Kot se strinjajo vsi vprašani, bi bilo županske plače smotrno povišati, kar utemeljujejo s tem, da se obseg, zahtevnost in odgovornost dela lahko kosa s funkcijami državne ravni. Plača župana bi morala biti merilo za plače ostalih vodilnih delavcev v zavodih in podjetjih, katerih ustanovitelj je občina, in jih ne bi smele presegati. Da je funkcija župana odgovorna, zahteva se konstantna angažiranost, kljub temu pa niso upravičeni do nadurnega dela, delovne uspešnosti, stalne pripravljenosti, sejnin, še izpostavljajo.
V Mežici najnižja sejnina
Preverili smo tudi višine sejnin občinskih svetnikov, ki so se prav tako povišale zaradi že prej omenjenega dviga plač v javnem sektorju. Najvišja ostaja v Slovenj Gradcu (262,12 evra bruto), najnižja v Mežici (119,50 evra bruto na sejo). Pri izplačevanju sejnin niso med najbolj skromnimi v Podvelki, kjer prejme svetnik 220,13 evra, v Dravogradu 200, na Muti 194,97 evra bruto za udeležbo na seji. Med bolj skromnimi ostajajo v Radljah ob Dravi, kjer za udeležbo na redni seji posamezni svetnik prejme 4,6 odstotka plače župana, to je 156,46 evra bruto. O povišanju sejnin ne razmišljajo v nobeni od koroških občin.
In kateri svetniki so lani največkrat zasedali na sejah? V Ribnici na Pohorju so jih opravili 12 (od tega dve dopisni) in za sejnine porabili dobrih devet tisoč evrov (imajo 9 svetnikov). V Slovenj Gradcu so za sejnine 25 svetnikov namenili 43 tisoč evrov, opravili so 10 sej, v Podvelki so imeli osem sej (10.600 evrov), prav tako na Prevaljah ... Najmanj, šest sej, so imeli v Radljah ob Dravi.
Štiri občine z dvema podžupanoma
Zanimive so tudi plače podžupanov, ki jim, kot smo že omenili, plačni razred v okviru zakonskega razpona določi župan, upoštevajo pa se tudi njihove zadolžitve. Na Koroškem najmanj zaslužita podžupana v Občini Mežica in Črna na Koroškem. Kot je pojasnila črnjanska županja Romana Lesjak, je podžupan Bojan Gorza uvrščen v najnižji dovoljeni plačni razred (35.), saj je zadolžen le za cestno komunalno gospodarstvo, zato je tudi njegova nagrada nižja. Najvišji znesek prejmeta slovenjgraški podžupan in podžupanja Peter Pungartnik in Martina Šisernik. Na občini pojasnjujejo, da zato, ker sta zaradi obsega dela nepogrešljiva pri izvajanju strokovnih nalog mestne občine na številnih področjih dela. Pungartnik pokriva področje gospodarstva, Šisernikova negospodarstvo.
V delo sta vpeta dnevno, tudi čez vikende in ob praznikih. Njune obveznosti še zdaleč niso povezane le s protokolarnimi obveznostmi na dogodkih in prireditvah. Opravljata vse naloge, ki jih opravlja župan v okviru svoje reprezentativne funkcije, poleg tega tudi vsebinsko odločata o zadevah, za katere ju župan posebej pooblasti. V času njegove odsotnosti opravljata vse županove tekoče posle. Podžupana kljub razponu plačnih razredov (od 39. do 46.) nista uvrščena v najvišji možni plačni razred, razporejena sta v 41. oziroma 45. plačni razred. Oba sta tudi člana mestnega sveta, kjer za delo v njem ne prejemata sejnine, delujeta tudi v odborih in komisijah pri mestnem svetu, za kar prav tako ne dobita plačila. "Pri plačilu jih zaradi statusa mestne občine in z njim povezanih nalog ni mogoče primerjati z ostalimi koroškimi občinami, primerjali bi ju lahko kvečjemu z nagradami podžupanov v ostalih mestnih občinah," so zapisali pri slovenjgraški občini, kjer so prepričani, da bi glede na obseg dela lahko bila njuna nagrada še višja. Zanimiv način delitve imajo na Prevaljah, kjer sta že tradicionalno dva podžupana. Dogovor je, da se v primeru, ko sta imenovana dva, nagrada zanju razdeli na dva enaka dela od višine nagrade, ki bi jo prejemal en podžupan. Vsak od dveh podžupanov tako na mesec "zasluži" 472,16 evra bruto. Obseg dela obeh podžupanov se je zaradi številnih investicij občutno povečal (gradi se plezalni center, vodovod, kanalizacija, začela se bo sanacija Družbenega doma ...), zato razmišljajo o delni korekciji nagrade, so pojasnili pri prevaljski občini.
