SLOVENIJA

Kakšne so županske plače? Več prebivalcev, višja plača

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sašo Bizjak

V Sloveniji večina od 212 županov funkcijo opravlja poklicno, saj jih je v iztekajočem se mandatu le 56 župansko delo opravljalo nepoklicno. Slednjim za opravljeno delo pripada le polovica zneska, kot bi ga dobili, če bi županovali poklicno. Višina plače, ki jo prejme župan, je odvisna od števila prebivalcev v občini, zato več ko je prebivalcev, višja je plača. Tako ima najvišjo plačo župan Ljubljane Zoran Janković, ki je uvrščen v 59. plačni razred in mu mesečno pripada 4475,88 evra bruto.

Najvišjo plačo ima župan Ljubljane, ki je uvrščen v 59. plačni razred in mu mesečno pripada 4475,88 evra bruto.
Robert Balen

Župani so funkcionarji, zato razen dodatka na delovno dobo niso upravičenih do nobenih drugih dodatkov. Župani, ki vodijo najmanjše občine z zgolj do 2000 prebivalci, mednje spadajo Dobrovnik, Hodoš, Osilnica, so upravičeni do 2688,10 evra bruto, kolikor je vreden 46. plačni razred, župan Maribora prejme 4138 evrov bruto osnove, medtem ko večina županov prejema med 3000 in 3500 evri bruto.

Dokaz, da funkcija ni privlačna

Peter Misja: Županske plače bi bilo treba dvigniti za 20 do 30 odstotkov.
Andrej Petelinsek

"Povprečna županska plača je manj kot 2000 evrov, zato to ni niti malo privlačna funkcija. Kdor ima dobro službo in je dobro materialno situiran, resno razmisli, ali se bo potegoval za to funkcijo, saj to delo terja veliko časa in truda," pravi župan Podčetrtka in donedavni predsednik Skupnosti občin Slovenije Peter Misja. Šestnajst let je Podčetrtek s 3630 prebivalci vodil nepoklicno, zdaj, ko se je izpolnil pogoje za upokojitev, bo občino vodil poklicno. Prepričan je, da je tudi to, da kar 51 županov ni imelo protikandidata na tokratnih lokalnih volitvah - sam je eden od njih - dokaz, da funkcija ni privlačna.

Ljubljana. Podpis dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leti 2022 in 2023, ki ga bodo podpisali ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik v imenu vlade ter predstavniki reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Sanja Ajanović Hovnik
Foto: Robert Balen

"Župan je odgovoren za vse, kar se zgodi v občini, pogosto pa ima nižjo plačo od direktorja občinske uprave ali katerega drugega zaposlenega na občini in od direktorjev občinskih javnih zavodov. Nesorazmerja so velika," je jasen Misja. Pravi, da bi morale biti tudi zato županske plače primerljive s plačami, ki jih imajo direktorji gospodarskih družb. "Županske plače bi morale biti 20 do 30 odstotkov višje," spomni na že nekaj časa znano stališče Skupnosti občin Slovenije. Slednjega bodo zagovarjali tudi ob oblikovanju novega plačnega sistema, v katerem bodo, kot potrdi ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, na novo določili tudi plače funkcionarjev, "saj zaradi neusklajevanja vrednosti plačnih razredov zaostajajo za drugimi plačami v javnem sektorju". Ob tem poudarja, tako kot strokovnjakinja za lokalno samoupravo dr. Simona Kukovič, da plača zagotovo ni glavni motiv za župansko kandidaturo, temveč je to "ambicija aktivno upravljati z javnimi zadevami". Da bi bilo treba funkcionarske plače občutno zvišati tudi zato, da bi se za ta položaj potegovali kvalitetnejši kandidati, je že pred tremi leti opozoril tudi tedanji predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.

Razmislek o zgolj dveh zaporednih mandatih?

Še pred plačno reformo bodo, tako kot javnim uslužbencem, tudi županom aprila prihodnje leto plačo še nekoliko dvignili - po 4,5 odstotka novembra še za en plačni razred oziroma štiri odstotke. Od tega meseca pa župani tudi niso več na "spar programu" iz zloglasnega ZUJF-a glede regresa za malico in so, kot vsi zaposleni v javnem sektorju, upravičeni do polne cene, ki je v javnem sektorju 6,15 evra na dan.

Saso Bizjak

Ob prvem krogu županskih volitev so predstavniki Sveta Evrope, ki so spremljali tokratne volitve, odprli že nekajkrat načeto temo; omejitev županskih mandatov. Predlagali so razmislek o zgolj dveh zaporednih mandatih, čemur se čudijo vsi trije naši sogovorniki. Peter Misja meni, da če že, bi veljalo razmisliti o tem, da bi podaljšali mandate s štirih let na pet ali celo šest let, kot to velja v nekaterih drugih državah. "Če bi omejili število mandatov, pa bi veljalo županom, ki bi občino vodili denimo tri mandate, zagotoviti rento, kot je to v Nemčiji."

Da bi omejitev števila mandatov pomenila omejevanje volilne pravice, za kar morajo biti utemeljeni razlogi, teh pa delegacija ni navedla, dodaja ministrica Ajanovič Hovnik. In pravi, da bi o taki omejitvi razmislila le, če bi ta veljala za vse voljene funkcionarje. Omejitve ne podpira niti Simona Kukovič, ki pravi, da so volivci tisti, ki odločajo, koga bodo imeli za predstavnika, in če ga ob možnosti izbire izvolijo večkrat, je to stvar zaupanja. In spomni, da je Beneška komisija v študiji 63 držav leta 2019 zapisala, da ni ugotovljenih prednosti delovanja političnih funkcionarjev z omejenimi mandati, celo obratno. Izpostavili so zaznavo neracionalne in neodgovorne porabe javnega denarja proti koncu zadnjega mandata. Simona Kukovič še doda, da večina držav EU nima omejitev županskih mandatov, v marsikateri tudi nimajo neposrednih volitev župana.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?