
Po vetrolomih, ki sta v zadnjih dveh letih pustošila v koroških gozdovih in po oceni Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) na Koroškem skupno poškodovala približno 530 kubičnih metrov drevja, imajo gozdni delavci polne roke dela. Na območju gozdnega obrata Črna delavci družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki v Sloveniji gospodari z državnimi gozdovi, trenutno intenzivno odpravljajo posledice vetroloma iz oktobra 2018, medtem ko je delo zaradi vetroloma, ki je gozdove prizadel decembra 2017, že v zaključni fazi - od 54 tisoč kubičnih metrov, vezanih na izdane odločbe, so sanirali že 49 tisoč kubičnih metrov gozda. Za lanskoletni vetrolom je ZGS SiDG-ju izdal za 32.500 kubičnih metrov odločb. Za 22.200 kubičnih metrov so že izbrali izvajalce, do danes pa opravili 6500 kubičnih metrov sanacijske sečnje. Sanacijo izvajajo s štirimi traktorskimi ekipami, dvema žičničarskima ekipama in dvema kompletoma za strojno sečnjo, les iz gozda do kamionske ceste izvažajo s štirimi gozdarskimi prikolicami, so nam pojasnili. Delo opravljajo tudi z lastno traktorsko ekipo.
V dobrih razmerah še vedno prepočasi
Lastnik iz zaradi vetroloma poškodovanega gozda v Črni na Koroškem Robert Napečnik je povedal, da sanacijsko sečnjo v njegovem gozdu dnevno opravlja pet do šest delavcev Gozdnega gospodarstva (GG) Bled, pripeljali pa so še dve žičnici. Do sedaj ima saniranega že okoli 75 odstotkov gozda. Ocenjuje, da bodo lahko pri takšnih vremenskih razmerah in delu sanacijo zaključili do konca marca. Za kubik najboljšega lesa prejme 73 evrov, a jih mora 33 odšteti še za delo, zato mu ostane 40 evrov. Opozarja pa, da so nekateri hudourniki v Koprivni ostali zasičeni z vejami, kar lahko vpliva na sprožitev zemeljskih plazov. Drugačna situacija je pri njegovem sosedu. Juriju Fortinu so do sedaj sanirali zgolj sedem hektarjev gozda, poškodovanih ostaja še 39 hektarjev. "Pristop delavcev se je letos sicer nekoliko izboljšal, a prav danes se jezim, žičnice GG Bleda namreč stojijo (v času pogovora, op.p.). Ena žičnica se jim je pokvarila, na popravilu je že 14 dni, druga pa tudi ne deluje. Ob tako lepih dnevih gre prepočasi, to je žalostno opazovati," je dejal.

Lanski vetrolom prizadel že prej poškodovana območja
Žičničarska ekipa SiDG, ki je delo na območju Črne na Koroškem začela konec novembra lani, trenutno odpravlja posledice vetroloma v bližini Dravograda, kjer je zaradi nižje in sončne lege večja verjetnost gradacije podlubnikov, pojasnjujejo na SIDG-ju. Pred tem so sečnjo izvajali še v okolici Radelj. Tudi na območju gozdnega obrata Radlje (Košenjak, Dravograd, Črneška gora in Radlje-levi breg) zaključujejo odpravo posledic vetroloma iz leta 2017.
Neugodne razmere v sosednjih državah
Trenutne razmere na trgu gozdnih lesnih sortimentov v sosednjih državah so bistveno bolj neugodne kot v Sloveniji. V Sloveniji so obnovo poškodovanih gozdov večinoma zaključili, kar pa ne velja za sosednje države. V Italiji je zaradi lanskega vetroloma treba sanirati preko 10,000.000 kubičnih metrov poškodovanega drevja. Podobno velja tudi za Avstrijo, Nemčijo ter Slovaško in Češko. Na evropskem trgu bo tako letos na voljo bistveno preveč količin lesa iz sanacijske sečnje. Ta les ni najbolj kakovosten, saj je poškodovan, pojasnjujejo pri SiDG-ju. "V tem pogledu imamo v Sloveniji trenutno primerjalno prednost, saj bo večina lesa posekanega v okviru običajnega gospodarjenja z gozdovi in ne zaradi sanacij poškodovanih gozdov. Našim kupcem bomo omogočili predelavo bistveno kvalitetnejše surovine, kot bo na voljo na sosednjih trgih," so dodali.