Kulturna dediščina za pomoč ranljivim v dvorcu Javornik nad Ravnami na Koroškem

Na robu terase na imenitni razgledni točki nad starim delom mesta Ravne na Koroškem leži grad Javornik, renesančno-baročni dvorec iz 17. stoletja. Od prvotne stavbe je ohranjeno še celotno jedro, le stolpiča sredi zahodne in južne fasade sta se skrila za neorenesančnimi prizidki. Zahodni rob grajske terase krasi nizko obzidje, ki na južnem koncu oblikuje čuvajnico. Do leta 1984 je dvorec bil stanovanjska zgradba, od takrat pa bil prepuščen propadanju. Po skoraj 30 letih mirovanja se je obnova dvorca zdaj začela, skupaj z dozidavami bo tam zrasel Koroški center skupnostnih storitev KO-RA, večnamenski objekt za izvajanje dnevnih oblik varstva, začasnih namestitev za starejše, doma za starejše in pripadajočih prostorov. Investicijo načrtujejo tako, da vključuje v optimalni možni meri značilnosti gradnje, prostorskih rešitev in uporabljenih materialov, kot to narekuje potrjena uspešna praksa tako imenovanih domov pete generacije v Evropski uniji.

Čudovita arhitektura

"Preživeti starost na čim bolj kakovosten način je odgovornost vseh nas, tudi arhitekti se pogosto vprašamo, kaj dobrega lahko naredimo za svet. Hvaležna sem, da sem lahko del takega projekta, ki bo naredil nekaj dobrega za ranljive skupine, hkrati pa pomagal rešiti kulturno dediščino, ki je pomemben del identitete tega prostora," pravi odgovorna vodja projekta, arhitektka Maruša Zorec iz podjetja Arrea arhitektura. Dvorec je trenutno res v precej slabem stanju, a ima čudovite arhitekturne kvalitete, ki so povezane z njegovo izpostavljeno lego na robu grebena. "Njegova komunikacija s trškim jedrom Raven je izjemna. V izhodišču smo želeli odčitati kakovosti, ki so še ohranjene, se na njih navezati, jih izpostaviti in jim omogočiti novo življenje. Vse tisto, kar dodajamo, se na to logično navezuje in skuša izkoriščati lokacijo, kot jo izkorišča že obstoječa stavba," razlaga arhitektka.

Nova stavba se bo od dvorca nekoliko odmaknila, med njo in nižjim traktom, ki bo prislonjen na severno stranico dvorca, bodo proti Piglu ustvarili notranje dvorišče. "Z novo stavbo se bomo prislonili na severni rob in proti vzhodu ustvarili višji stavbni blok, kjer bo glavnina bivalnih enot. Te bodo preko dvorca gledale proti sončnemu zahodu in proti mestu. Ključno je, da se bodo nove bivalne enote grupirale v skupine, ki spominjajo na življenje v družini. Vse se bo vrtelo okoli bivalnega prostora, kuhinje, jedilnice, okoli pa bodo nanizane sobe. V bivalnem prostoru se bo kuhalo, tam bodo dejavnosti, s katerimi se bo ustvaril vtis doma."

V srednjem delu dvorca bo umeščena kavarna, ki se bo odpirala s pogledom na teraso, preko recepcije bo vhod v skupni javni prostor, uredili bodo tudi knjižnico. "Med ustvarjanjem smo razmišljali, kako bi si mi želeli preživeti starost. Za starejše moramo skrbeti tako, kot bi skrbeli zase. V domu bodo večinoma eno- in dvoposteljne sobe, v prvi fazi jih bo 18, v drugi in tretji pa še 73," pove Zorčeva. Pomemben del bo tudi notranje dvorišče, ki se ga bo dalo zapreti, predstavljalo pa bo središče in imeniten prostor za izvajanje takšnih in drugačnih aktivnos​ti.

Najstarejša naselbina na Slovenskem?

Območja ob dvorcu Javornik so se lotili tudi arheologi pod vodstvom Saše Djura Jelenko, ki je območje Pigla raziskovala že leta 1992 in tam našla 16 odlomkov prazgodovinske lončevine. Območje so takrat razglasili za prazgodovinsko naselbino, najverjetneje iz starejše železne dobe, občina pa ga je z odlokom tudi zaščitila. Neposredno ob dvorcu so nato prvič zakopali leta 2010, ko so odkrili opečnat kanal, ki je iz dvorca najverjetneje odvajal odpadno vodo. Da bi določili obseg bodočih raziskav, so lani izkopali pet testnih jarkov. Ob tem so našli 109 večinoma novodobnih najdb iz 18. in 19. stoletja ter štiri prazgodovinske odlomke lončevine.

Do izjemnih odkritij pa so prišli predvsem letos, pravi Djura Jelenkova: "Odkrili smo temelje in ohranjene zidove kar šestih objektov, spodnji del lončene peči, spodnji del dimnika, apneno jamo. Odkrili smo izjemno veliko prazgodovinskih najdb, dela so prešla v ročni izkop. Glede na odkrite najdbe smo zagotovo odkrili ostanke lasinjske kulture. Precej je lončenih najdb, nekaj malega orodja in kovine, tudi kosti." Vzorce bodo analizirali na Poljskem, najverjetneje pa so najdbe stare okoli 6000 let. Mogoče so na Koroškem odkrili celo najstarejšo ohranjeno naselbino na Slovenskem. Djura Jelenkova ob tem poudarja, da arheologi ne zavirajo gradbincev. En del izkopavanj je namreč že pod streho, tam imajo gradbinci proste roke za delo. Odprt tako ostaja še en del, a čakajo na nekoliko lepše in bolj suho vreme.

Gradbena dela prve faze so se sicer začela v prvi polovici oktobra, investicija pa je vredna okoli milijon evrov in pol. Sestavni del prve faze je prenova dvorca Javornik, s predvidenimi prostori za upravo in dnevnim centrom za starejše ter pomožnimi prostori. Dvorcu bo v prvi fazi dodan prizidek, kjer bodo prostori začasnih namestitev in skupni prostor za dnevno druženje. Gradbena dela druge faze se bodo po načrtih začela spomladi prihodnje leto, celoten projekt pa bi lahko bil končan do konca leta 2023. Druga in tretja faza sta skupaj vredni slabih šest milijonov evrov, še enkrat toliko pa rekonstrukcija Doma starejših občanov v Črnečah, ki se bo glede na načrte prav tako začela spomladi. "Denar je zagotovljen s strani države, ki jo bi rad na tem mestu pohvalil," pravi Srečko Mlačnik, direktor DSO Črneče, ki je investitor gradnje in upravljavec novega centra starejših.