Urška Polanc
Zadovoljni in ponosni so v občini Mežica, kjer bodo v naslednjih dveh letih izgradili novi dom starostnikov, natančneje bivalni enoti Mežica, in tako svojim starejšim občanom omogočili varno in prijazno okolje. Predvsem pa dodatnih 48 postelj. "To ni zgolj gradbeni objekt, temveč izraz naše zavezanosti k skrbi za tiste, ki so dolga leta gradili našo skupnost in z ljubeznijo oblikovali kraj, v katerem živimo. Vemo, kako pomembno je, da imajo starejši prostor, kjer bodo deležni nege, spoštovanja in topline. Nov dom starostnikov bo kraj, kjer bodo naši starši, stari starši, prijatelji in sosedje svoja leta preživeli v dostojanstvu, obkroženi s podporo," je na položitvi temeljnega kamna povedal župan Mežice Mark Maze in poudaril, da je to plod dolgoletnih prizadevanj in sodelovanja mnogih, ki so se zavzeto trudili za uresničitev projekta. Starejši v Mežici si zaslužijo dostopne in kakovostne storitve, ki jim bodo omogočale varno starost. "Z izgradnjo novih bivalnih enot bomo sledili potrebam starostnikov na terenu, saj te niso enotna kategorija, ampak ob različnih starostnih obdobjih potrebujejo različne storitve. Z gradnjo manjših bivalnih enot, ki bodo organizirane kot centri starejših v posamezni občini, bomo lahko izvajali institucionalno varstvo tako stalno kot začasno, ponujali storitve ohranjanja samostojnosti (fizioterapija in delovna terapija), možnost koriščenja toplega obroka v domu ali kot dostavo, možnost pranja, likanja, iz centra pa se bodo izvajale tudi storitve v skupnosti, ki bodo starostnikom omogočale čim daljše bivanje v domačem okolju. Prav tako bomo zagotavljali pomoč in podporo svojcem, ki so danes - še posebno ženske -, močno obremenjeni s skrbjo za starostnike," je povedala Katja Pavlinič Šoba, direktorica Koroškega doma starostnikov. Skupna finančna vrednost projekta znaša 5.865.003,17 evra z DDV, sredstva se zagotavljajo iz proračunskega sklada mehanizma za odpornost in okrevanje. Projekt je financiran v okviru Načrta za okrevanje in odpornost Evropske unije – NextGenerationEU.
Velik del (bremena) pade na svojce
Če so se včasih domovi gradili na obrobju mest, odmaknjeni od ostalega prebivalstva, so danes umeščeni v bližino središč, kar omogoča dostopnost, opaža direktorica: "To je pomembno tako za starostnike, ki bodo potrebovali storitve, kot zaradi svojcev in potencialnih prostovoljcev. Naše stališče je, da obisk svojca ne sme biti popoldanski projekt, ampak rutina, ki jo opravimo med drugimi obveznostmi. Svojci in prostovoljci so ob vsesplošnem pomanjkanju kadra dobrodošla pomoč." V teoriji naj bi sicer vsak starostnik - ne glede na finančno stanje -, prejemal kakovostno oskrbo, a v praksi je večkrat drugače, še opozarja direktorica. "Velik del bremena, tudi finančnega, pade na starostnika oziroma svojce. Starost nemalokrat postane čas odvisnosti, občutek, da so breme, pa jih obremenjuje. Varna starost je nemalokrat povezana tudi s financami," še poudarja direktorica in apelira na vse pristojne, naj se v politični jeseni dogovorijo glede vira financiranja dolgotrajne oskrbe. "Lani smo sprejeli dolgotrajno oskrbo, veliko diskusije je bilo glede prispevka, ki začne veljati 1. julija prihodnje leto, ta prispevek bo prinesel 800 milijonov letno in več za področje dolgotrajne oskrbe," je povedal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.
Kaj pa kader
"Kader je zelo velik problem, tik pred parlamentarnimi počitnicami smo sprejeli poseben interventni zakon glede kadrov. Upam, da bo prinesel določene spremembe, ni pa to dokončna rešitev. Pozorno spremljamo in intenzivno delamo z zavodi. Pozivam mlade, da se odločijo za te poklice, z novim zakonom imajo možnost pridobiti dodatno štipendijo. Je pa to fenomen v celi Evropi, ne samo v Sloveniji. Verjamem, da bo tudi plačna reforma prinesla kamen v mozaiku," je o kadrovskih težavah dejal minister. Vprašali smo ga še o hudem pomanjkanju kuharjev v domovih za starejše in njihovih delovnih razmerah. "Zakon, ki smo ga sprejeli, je za vse poklice in zavode, tudi koncesionarji lahko pridobijo sredstva iz državnega proračuna. Domovi si med sabo veliko pomagajo," je povedal.
Na Koroškem v projektih posebno inovativni
Pogosto je sicer na Koroškem minister, kot pravi, med drugim zato, ker si Koroška zasluži razvoj na vseh ravneh in vseh področjih, tudi na socialnovarstvenem. "Vemo, da potrebujete cesto, a tudi močne javne in univerzalno dostopne sisteme socialnega varstva. Projekti, kot je ta, so šolski primer razvoja socialnega varstva, kot ga vidimo in ga želimo v prihodnosti. Mesto, ki je varno, ki spodbuja in krepi samostojnost. Kar pa je najbolj pomembno in je podlaga za vse - mesto, ki je tesno povezano s skupnostjo. Korošci to znate zelo dobro. Osebno mislim, da je skoraj šest milijonov evrov, ki jih je zagotovilo ministrstvo preko načrta za okrevanje in odpornost za novo bivalno enoto v Mežici, najbolje porabljenih šest milijonov evrov," je zbranim povedal minister in obljubil, da bodo budno spremljali potek projekta. Dodal je še, da so na Koroškem zelo dobri in inovativni v projektih in aktivnostih, ki jih izvajajo v domovih za starejše. Gre v smeri manjših bivalnih enot, samostojnosti, povezave z lokalno skupnostjo, umeščeni smo zelo blizu mesta - ne da gredo ven samo stanovalci, ampak da so tudi obiski enostavnejši. Kot je omenila direktorica, da to ni celodnevni projekt, ampak je to tiste prijetne "pol ur'ce", ki jo opraviš po službi in greš še na kavo s svojo babico," je zaključil.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
