Urška Polanc
Pogovarjali smo se z Ravenčanom Dorijanom Plevnikom, ki je nedavno prevzel vodenje Koroškega mladinskega kulturnega centra (KMKC) Kompleks. Plevnik je sicer že znan obraz zavoda, v njem je aktiven že od leta 2010. V prvem letniku gimnazije, ki jo je obiskoval na Ravnah, je začel kot natakar, nato pa se je izza točilnega pulta premaknil bližje odru, kjer je ljubiteljski bobnar tudi najbolj domač. Da sta dvorana in zvok, ki ga v njej lahko ustvarijo - kar so jim bendi že večkrat potrdili -, med petimi najboljšimi v Sloveniji, je izpostavil. A na lovorikah ne morejo spati, se zaveda novi direktor Plevnik, ki pravi, da je še veliko prostora za izboljšave.
Že celo desetletje od blizu spremljate Kompleks, nazadnje ste bili tudi programski vodja. Izkušnje vam govorijo v prid.
"Vem, kje so meje, zavedam se, da se zaradi mene kot direktorja ne bo vse spremenilo. Tako kot doslej bom moral v luči sodelovanj tudi v prihodnje povečini sam narediti prvi korak, vzpostaviti kontakt, to sem počel že kot programski vodja, zato mi ni tuje. Nove vidike in naloge tudi hitro spoznavam. Sprememba na naše delovanje tako nima posebnega vpliva, z ostalimi desetimi, ki tu delajo, odnosov ne bom spreminjal. Po najboljših močeh se bomo trudili še naprej. Programa dosti ne bomo spreminjali, malo več bo poudarka na drugih vsebinah, ne samo koncertih. Še vedno je namreč problem to, da mnogi Kompleks vidijo zgolj kot koncertno prizorišče in gostilno, v resnici pa je daleč od tega, na tem moramo delati. Rdeča nit, da smo kvalitetni, nekomercialni in alternativni, bo ostala. Bolj moramo izkoristiti tudi sponzorstva in donacije, da se bo ob koncu leta kaj našlo za prenovo."
Na periferiji ustvarjati prostor, kjer domuje alternativa, je danes zagotovo vse prej kot lahka naloga.
"Publika je danes druga. Ni več različnih subkultur, vedno manj jih je. Ni več neke večje grupe metalcev, raperjev, ki so tu včasih sobivali. Včasih je bilo tako lažje, točno si vedel, kakšne publike imaš, zdaj so bolj kot ne vsi isti, obiskujejo samo še na tisto, kar je znano, komercialno, četudi poznajo le en komad. Želijo si 'gavd'. Marsikateri dijak pravi, da bi nas za vikend sicer obiskal, a ga ostala družba prepriča drugače. Logično je, ko si mlad, greš tja, kjer je največ punc in fantov. To ti je tudi bolj kot ne edini smisel, zakaj greš ven. Dijakom se zdi premalo pomembno, da bi bili v Kompleksu, ko ni nabito polno, da bi poslušali dober koncert, predavanje, debatirali, sploh za vikend - ker vikend pač ni za to. Veliko mladih se k nam vrača kasneje, po končanih faksih. Ko sem se na zadnji dijaški gavdi pogovarjal z dijaki, mi jih je 90 odstotkov povedalo, da so v Kompleksu prvič, da prej tega, kje je, niso vedeli. Bil sem šokiran. V teh 15 uradnih in še nekaj neuradnih letih Kompleksa smo zgradili ogromno, ves čas pa se nam je zdelo samoumevno, da Kompleks vsi poznajo, vmes smo pozabili na to, da so se generacije zamenjale. Včasih so v Kompleks hodili moji gimnazijski sošolci iz Vuzenice, Črne, cele Koroške, danes pa sem težko spraviš že Ravenčana."
"Kompleks je lahko tudi prostor za razvijanje kritične misli"
"Mladi bi morali biti v srednji šoli malo bolj uporniški, v študentskih letih tudi čim bolj živeti"
"Če mladi hočejo kam iti, imajo možnost. Ne vem, kdo si je izmislil, da se nič ne dogaja"
