Urška Mlinarič
Le dan preden bo evropska komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova predstavila prvo poročilo o pregledu vladavine prava v vseh članicah EU, je Viktor Orban včeraj v maniri "napad je najboljša obramba" na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen naslovil pismo. V njem jo je pozval k odstavitvi Jourove. Slednja je s tem, ko je izjavila, da se na Madžarskem gradi "bolna demokracija, v kateri si prebivalci ne morejo izoblikovati lastnega mnenja", po Orbanovem mnenju ne le napadla demokratično izvoljeno madžarsko vlado, temveč "ponižuje tudi Madžarsko in Madžare. Prvo je neprimerno, drugo je nesprejemljivo." S tem je pokazala, tako madžarski premier, da je politično pristranska, ne pa nevtralna in objektivna, kar je vloga komisije, katere del je. Ob tem je Orban napovedal, da madžarska vlada prekinja odnose z omenjeno komisarko.
Seveda je Orban, po že uveljavljeni metodi, besede Jourove, izrečene v pogovoru za nemški tednik Spiegel, nekoliko prilagodil. Slednja je razmere v madžarski medijski krajini opisala kot skrb vzbujajoče, saj v tamkajšnjih medijih skorajda ni mogoče zaslediti kritike vlade. Zato si, tako Jourova, tamkajšnji prebivalci ne morejo ustvariti lastnega mnenja. Izraz bolna demokracija, pa je uporabila, ko je bila vprašana o delovanju Orbana kot predsednika vlade. "On gradi bolno demokracijo," so bile njene besede.
Orbanov poziv k odstavitvi je mogoče razumeti kot nadaljevanje dosedanje taktike delovanja. Vselej ko so iz Bruslja prihajale kritike zaradi avtoritarnih metod, s katerimi Orbanova vlada že deset let spodkopava temeljne postulate demokracije, se je madžarski premier z odločnimi verbalnimi napadi na evropske institucije pa tudi njene predstavnike z namenom pridobivanje podpore pred domačo javnostjo prikazoval kot branilec madžarskega naroda. Tudi tokrat ni nič drugače, saj ob današnji predstavitvi prvega poročila o vladavini prava glede na vse dosedanje odzive Bruslja na Orbanove vladarske prijeme ni pričakovati, da bo poročilo ugodno za našo vzhodno sosedo. Poročilo je odziv Evropske komisije na zastoj v procesu po 7. členu pogodbe EU, ki ga je unija sprožila zoper Madžarsko in tudi Poljsko zaradi očitanih kršitev vladavine prava.
V tem kontekstu je zato tudi mogoče razumeti ponedeljkovo napoved madžarskega zunanjega ministra Petra Szijjarta in njegovega poljskega kolega Zbigniewa Raua, da bosta državi vzpostavili skupni inštitut za ocenjevanje stanja na področju vladavine prava v članicah EU. "Namen inštituta bo, da nas ne bodo imeli za norce. Inštitut bo ocenjeval, ali države članice spoštujejo vladavino prava, da bi se izognili dvojnim standardom," ki po mnenju Szijjarta veljajo za Poljsko in Madžarsko. Obenem bo združeval, je dodal madžarski zunanji minister, "potrebno pravno gotovost, osnove in znanje proti zatiranju mnenj s strani liberalne ideologije". Govorka komisije Dana Spinant je le nekaj ur po objavi Orbanovega pismo predsednici komisije dejala, da uživa evropska komisarka iz Češke "popolno zaupanje" predsednice.
Spomnimo še, da je Evropska ljudska stranka (EPP), največja poslanska skupina v Evropskem parlamentu, lansko pomlad zamrznila članstvo Orbanove stranke Fidesz zaradi nezadovoljstva nekaterih članic s potezami madžarskega premiera. Ta je, med drugim zaradi migracijske politike, ostro kritiziral takratnega predsednika komisije Jean-Clauda Junckerja (EPP), svoje kritične kolege iz politične skupine pa imenoval "koristni idioti". Članstvo do nadaljnjega ostaja zamrznjeno, saj kot je po včerajšnjem spletnem strankarskem pogovoru sporočil predsednik EPP Donald Tusk, v skupini ni zadostne večine ne za izključitev ne za reintegracijo Fidesza.
