(POGOVOR) Adrianu Gombocu ne terapije in ne tablete niso pomagale

Edini slovenski moški olimpijski predstavnik v judu bi moral na Japonskem loviti medaljo, saj je že pred štirimi leti v Riu de Janeiru osvojil peto mesto, a zdravstvene težave so Adrianu Gombocu preprečile, da bi se boril za najvišja mesta. Ga pa od njih ni veliko ločilo, 26-letni Prekmurec je osvojil sedmo mesto.

"Ko se enkrat sučeš okoli medalje, hočeš vedno iti do konca. Imel sem jo v mislih že od začetka, čeprav svojih najboljših borb nisem prikazal že lep čas, slabi dve sezoni. Bil se dobro psihično pripravljen, zelo umirjen sem bil cel dan, fizično pa nisem bil stoodstoten, saj zaradi poškodbe nisem mogel prav trenirati. Sem le po enkrat na dan, vsi drugi pa dvakrat ali trikrat, zato me je začelo pobirati," je povedal Gomboc. Tako bo domovino juda zapustil z mešanimi občutki. "Poraz vedno boli. Sedmo mesto je odlično, ampak na olimpijadi štejejo le medalje. Vseeno sem zadovoljen s sabo."

​Treba bo zbrusiti oba kolka

Borec iz Rakičana je v areni Budokan - zgrajena je bila za olimpijske igre leta 1964, dve leti kasneje so kot prva rok skupina v njej nastopili Beatlesi, med številnimi glasbenimi spektakli izstopa zadnji koncert švedske zasedbe Abba na poslovilni turneji leta 1980, predlani pa je arena gostila svetovno prvenstvo v judu - dobro opravil z dopoldanskim programom. V prvih krogih sta bila zanj preskromna Zambijec Steven Mungandu in Ukrajinec Georgij Zantaraja. Popoldan pa mu je prinesel manj veselja. Najprej ga je v četrtfinalu po podaljšku ugnal Južnokorejec Baul An, ki je v Riu osvojil srebro, nato ga je dokončno iz boja za kolajne izločil precej manj trofejni Izraelec Baruč Šmajlov. "Šmajlov me je presenetil, ker se je boril povsem drugače kot ponavadi, ampak je bil tudi bolje pripravljen. Vse sem poskusil, toda odigral je tako dobro partijo, da nisem imel možnosti. Dopoldanske borbe niso tako taktične, ko pa prideš med osem, je povsem druga zgodba."

Zdaj se tudi za Prekmurca začenja nova zgodba, spoznal je, da tako ne bo šlo več. "Najprej me čaka dopust, nato operacija kolka. Oba bo treba zbrusiti, da ne bo več trenj, glava ni zaprta, kot bi morala biti," je poskušal laično razložiti, kaj ga muči in kaj mu je povzročalo veliko nevšečnosti. "Zelo sem že psihično utrujen, ker me je bolečina spremljala na treningih in zunaj dvoran. Tudi danes sem cel dan čutil kolka. Fizioterapevt mi je pred vsako borbo in po njej sproščal mišice, tudi protibolečinsko tableto sem vzel. Zato mislim, da sem iztržil maksimum," je opisal, kaj se mu je dogajalo.

​Ponosen, da je edini Prekmurec

Evropski prvak izpred treh let in podprvak izpred štirih bo kar lep čas odsoten z blazin. "Kakšnih pet, šest mesecev, kolikor sem se informiral. Sicer bom moral začeti hitro hoditi, a najprej bom lahko treniral le na rokah." Potem pa bo šel po tisto, kar ni uspelo še nobenemu Prekmurcu - po olimpijsko odličje. "Treniram sicer zase, ne za množice, to je le dodatek. Vesel sem, da sem iz take male vasi že drugič na olimpijadi. Da sem edini iz Prekmurja v Tokiu, mi veliko pomeni. Kolajna je zelo velika motivacija. Saj vemo, kje je problem - ni denarja. To vse potegne za sabo. Zato sem tudi jaz moral oditi, najprej v Celje in zdaj sem v Ljubljani."

Pa še nekaj bo spremenil, ko se bo spet vrnil k judu - šel bo v težjo kategorijo, do 66 kilogramov bo zamenjal za kategorijo do 73 kilogramov. "To sem si zamislil, ker sem že malo star za to, v kateri tekmujem, moj stil mi ni všeč. Mislim, da ne bom imel težav, ker bom začel na novo. Že več judoistov je dokazalo, da se da, Rok Drakšič je na primer šel v njo iz kategorije do 60 kilogramov in je potem imel še boljše rezultate, pa je nižji od mene. Le verjeti moram vase, delati po planu in potem je vse možno. Saj če si dober, si dober, ni me strah prehoda," je zaključil Adrian Gomboc.