Odbojkarji Merkurja Maribor so zasluženo osvojili naslov državnega prvaka. Skozi vso sezono so kazali zelo konstantno igro na visoki ravni brez prevelikih nihanj. Ekipo je krasil ekipni duh kljub temu, da je igra v večjem delu sezone slonela na učinkovitosti dveh igralcev, Možiča in Ikhbayrija. V prvenstvu pred končnico je bil glavna težava ekipe sprejem servisa, ki pa sta ga oba uspešno reševala z učinkovito igro v napadu na visoko podano korekcijsko žogo.
Pred poškodbo Ikhbayrija sem bil prepričan, da bo ACH imel velike težave z ubranitvijo naslova. ACH je bil v prvenstvu neprepričljiv, njegova igra je močno nihala, večkrat navzdol kot navzgor. Zanašanje na izkušnje in kakovost posameznikov jih je na koncu tudi stalo naslova. Ekipa ni delovala homogeno in osredotočeno.
Finalna serija se je za mariborsko ekipo začela slabo. Zdelo se je, da je še vedno pod vtisom poškodbe korektorja. V prvih dveh tekmah se je videlo, da ekipa ni več prepričana v svoje sposobnosti, samozavest, ki jih je krasila skozi vso prvenstvo do končnice, ni bila več njihov zaščitni znak. Igralci ACH so finale začeli zelo samozavestno in prepričani, da oslabljeni Maribor lahko premagajo. Dve dobljeni tekmi sta jih še utrdili v tem prepričanju, in to je bil verjetno prelomni trenutek finala. Maribor je v tretji tekmi pokazal veliko željo, borbenost in veliko večjo samozavest kot na prvih dveh tekmah. Kisiljuk in Šket sta v nadaljevanju serije uspešno zapolnila vrzel, ki je nastala po poškodbi Ikhbayrija, in psihološko prednost nagnila na stran Maribora.
ACH do konca finala ni našel odgovora na izvrstno organizirano igro mariborske ekipe, mariborski igralci pa so vedno bolj verjeli, da so tudi v taki postavi boljši tekmec. S tehnično-taktičnega vidika so veliko bolje izkoristili igralski potencial. Bolj kot se je bližal konec serije, bolj zrelo so igrali, bili so tudi veliko boljši v taktičnem in psihološkem pogledu igre in občutno boljši v fazi igre blok-obramba ter prehodih v protinapad. Poleg Možiča, ki je bil nedvomno najboljši igralec prvenstva, sta visoko podane korekcijske žoge uspešno zaključevala tudi Kisiljuk in Šket. Predvsem Šket je z dvigom forme izkoristil bogate izkušnje igranja na visoki ravni in je dvignil samozavest celotni ekipi. Mariborčani so v zaključku finalne serije močno izboljšali tudi sprejem servisa, s čimer so si precej olajšali napad proti tekmečevi neučinkoviti igri v bloku in obrambi. Zelo uspešno zaključevanje napadov na postavljen blok in obrambo ACH v zadnjih tekmah je bila velika prednost Maribora.
Eden od ključnih dejavnikov zmage Maribora v zadnjih treh tekmah je bila tudi neučinkovita in občasno neodgovorna igra v napadu korektorja prvakov Vučićevića. ACH zaradi odlične igre Maribora v bloku in obrambi tudi ni v celoti izkoristil prednosti, ki jo je imel pri napadalcih prvega tempa. Močan pritisk s servisi na sprejemalce ACH in onemogočanje lahkih zaključkov napadov tekmečevih napadalcev je še dodatno omajal samozavest že tako načete ljubljanske ekipe. Odsotnost libera in korektorja v mariborski ekipi so odlično nadomestili Šket, Kisiljuk in Herman.
Letošnje državno prvenstvo je bilo verjetno najmočnejše doslej. Igralska zasedba ekip je bila, tudi zaradi epidemije in vračanja domačih igralcev iz tujine, veliko močnejša kot v prejšnjih prvenstvih. Tudi kakovostni tujci so dvignili raven igre. Ekipe Maribora, ACH in Calcita so po kakovosti izstopale, kar se je pokazalo tudi v končnici. Najbolj konstantno in kakovostno igro je v prvem delu prvenstva prikazal Maribor, ACH in Calcit pa sta imela občasne težave tudi z drugimi ekipami. Salonit je zasluženo osvojil četrto mesto, Triglav, Panvita in Hoče so se enakovredno kosali za peto mesto, Krka pa je bila najslabša ekipa v ligi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
