"Ekološko kmetovanje je dobro za naravo in ljudi, od njega pa se lahko tudi živi. Ko enkrat to usvojiš in delaš s srcem in s svojo energijo, potem je vse bistveno lažje, ker tega ne počneš le zaradi certifikatov ali zato, ker je moderno," pravi Janez Trstenjak iz Stročje vasi, ki na ekološki kmetiji z družino obdeluje petnajst hektarjev sadovnjakov. Z ženo Natašo skrbita za kar 40 tisoč dreves, kar je, kot prizna Trstenjak, več, kot si je kdajkoli želel ali mislil. A za zdaj mu ni hudega, saj ima poleg podpore družine, z Natašo imata pet otrok, za seboj tudi dobro ekipo, ne pestijo ga niti težave s pomanjkanjem delovne sile.
Sadje avtohtonih sort
Trstenjakovi gojijo jablane različnih sort, med katerimi prevladujejo odporne sorte topaz, Janez pa predstavi tudi novo, prav tako ekološko sorto, imenovano natyra, ki je, kot zatrjuje, verjetno najboljša sorta jabolk na trgu. Jabolka Trstenjakovi predelajo v sokove, za katere gospodar pravi, da so zadnja leta njihova rešitev. Sadovnjake imajo zaščitene pred točo, v najbolj izpostavljenih nasadih so uredili tudi namakalni sistem, nazadnje so pozebi najbolj izpostavljene predele zavarovali z oroševanjem ali z mešanjem zraka, a vseeno jim je pozeba tisti trn v peti, pri katerem so nemočni. Obdelujejo tudi travniške sadovnjake, v katerih gojijo stare sorte jablan. "Pomagamo ohranjati te nasade po Prlekiji. Gre za stare sorte sadja, ki so nasajene v bolj strnjenih nasadih na težje dostopnih predelih, kjer je obdelava težja. S tem dajemo naravi priložnost, da sama ustvari svoj ekosistem: mi poberemo zgolj sadje, ki pade na tla, pa še to ne vsega, saj sadeže pustimo tudi živalim," pravi Trstenjak. Nekaj sadja odkupijo tudi od okoliških kmetov, iz teh sort pa pridelujejo sok in vino pod blagovno znamko Dere sen jaz mali bija. "Gre za sadje iz avtohtonih sort. Imamo neko odgovornost do ljudi, ki želijo te izdelke ohraniti, obirati in vzdrževati drevesa, saj to ni enostavno," pravi sadjar iz Stročje vasi.
500 ton jabolk na sezono
V najboljših letih iz okrog petsto ton sadja iztisnejo približno tristo tisoč litrov soka. Kot pojasni gospodar, zmorejo na sezono predelati do 500 ton ton jabolk, zaradi pozebe je letos preživela zgolj petina pridelka. "Nektarje, torej sokove, ki se pretlačijo, nam pomaga izdelati obrat v Avstriji, kjer sem se tudi naučil osnovnih veščin glede predelave sadja. Oni v grobem naredijo, nato mi sok pripeljemo domov in ga skladiščimo do takrat, ko ga potrebujemo. Nektarji se mešajo z vodo in sladkorjem, kar jih loči od sokov. V naših sokovih namreč ni dodanega sladkorja. Doma to nato po našem okusu zmešamo in napolnimo steklenice," pojasni Trstenjak. Kot ocenjujejo Trstenjakovi, ki se s predelavo sadja ukvarjajo že več kot 20 let, njihove sokove z okusom, ki mnoge spominja na mladost, kupujejo gostilne, vrtci, šole, hoteli, tretjino trgovine, preostali del pa je naprodaj v domači trgovinici Špajza, ki jo imajo že več kot deset let. V njej ponujajo tudi domače izdelke drugih pomurskih pridelovalcev. Janez Trstenjak opaža, da je danes med ljudmi veliko večje povpraševanje po lokalnih izdelkih, tudi solidarnost med ljudmi in tudi lokalnimi pridelovalci je večja.
