Obstaja več kot sto tisoč genov, ki določajo lastnosti nekega človeka. Geni so nameščeni v kromosomih, ki jih imajo ljudje v vsaki celici po 46, tvorijo pa 23 parov. V vsakem paru en kromosom izvira od matere, drugi pa od očeta. Pri spočetju sta se namreč združili celici staršev - očetov spermij in materina jajčna celica. Obstaja na milijarde možnih kombinacij teh 46 kromosomov pri vsakem prihodnjem novorojenčku. Zato ni čudno, da je vsakdo izmed nas edinstveno bitje.
Nekatere lastnosti prevladujejo
Čeprav kromosomski pari nosijo iste gene na istih mestih, vendarle niso povsem enaki, saj se lahko podatek, ki ga vsebuje vsak gen, razlikuje od enega do drugega kromosoma. Te številne različice se imenujejo aleli. Tako denimo v naslednjem primeru oče male Tineje nosi dva različna alela glede poraščenosti svojih nadlakti. Ne enem izmed alelov je zapisano "poraščen sem po rokah", na drugem v tem paru pa "nimam poraščenih rok". K sreči to ne pomeni, da ima oče eno roko poraščeno kot Jeti, drugo pa povsem golo. V resnici je prevladal alel "nimam poraščenih rok", zato mu pravimo dominantni alel.
Alele, ki vsebujejo lastnosti, ki niso prevladale, imenujemo recesivni aleli oziroma tisti, ki vsebuje potlačene lastnosti. Mednje se štejejo svetli lasje, majhna ušesa, modre oči, kodravost ... Nekateri ljudje se vendarle rodijo svetlolasi in kodrasti, kar pomeni, da v določenih primerih vendarle prevladajo recesivne lastnosti.
Telesni videz oblikuje več genov
Oba starša imata v 15. kromosomu zapis "imam modre oči", toda v kromosomskem paru vendarle preberemo "imam rjave oči". Rjavi alel torej prevladuje. V primeru tega gena sta heterozigota, kar pomeni, da ga posedujeta v dveh različicah, različno podedovanih od očeta in matere. Pri njihovi združitvi je naključna razmestitev kromosomov mali Tineji prinesla kromosom, v katerem je bilo zapisano "imam modre oči". Tineja ima torej svoja dva kromosoma, ki nosita isti recesivni alel, ki je v tem primeru prevladal. Ko gre za ta gen, je Tineja homozigot in je nasledila modre oči, v katere se vsi radi zaljubijo.
Vendar ni vse tako preprosto. En gen lahko določi le majhen del našega telesnega videza, denimo obliko ušes, ki so lahko tesno ob glavi ali tudi ne, poraščenost prstov na rokah, ukrivljen ali raven mezinec in to je tudi vse. Celo pri barvi oči posredujejo drugi geni, ki določajo primesi zelene barve ali njen izostanek, kakor tudi pigmentiranost šarenice ter glede na to tudi bolj ali manj temno barvo oči. Enako je tudi z barvo kože, na katero vpliva vsaj šest genov. Od tod tudi tolikšna raznolikost v barvah polti. Starši, ki nosijo heterozigotne lastnosti v svojih genih, lahko imajo potomce z vsemi odtenki polti.
Plodne dedne lastnosti
Ali bodo otroci teniških zvezdnikov tudi tako nadarjeni za tenis? Čeprav o teh dednih lastnostih na veliko razpravljajo, velika večina znanstvenikov soglaša, da igra genetika pri tem določeno vlogo, čeprav ni niti edina niti najpomembnejša. Potomci teniških prvakov so zagotovo nasledili posamezne alele, ki jim bodo zagotovili dobro koordinacijo gibov, torej bodo imeli za to ugodno genetsko dediščino. Toda od njih bo pozneje odvisno, ali jo bodo izkoristili in tudi sami postali teniški prvaki. Odraščanje s teniškim loparjem v rokah namesto z žvečilko v ustih bo že od najzgodnejšega otroštva določilo želje in sposobnosti teh otrok. Toda med genetsko dovzetnostjo in vplivom sredine ni nikoli mogoče reči, na katero stran se bo nagnila tehtnica.
Starši nam posredujejo vsak po del genetske dediščine, zato smo jim podobni. Vendar nas ne določa samo to. Medsebojni vpliv teh podedovanih lastnosti in okolice (izobrazba, vzgoja, družbena in kulturna sredina, izkušnje) nas oblikuje, da postanemo to, kar smo.