Kadar sonce le ogreje ozračje na prijetnih 15 stopinj Celzija in narava okoli nas zažari v vseh odtenkih jeseni, je pravi čas za krajše izlete ali počitnice. Z njimi si naberemo energijo za prihajajoče mesece. Zbrali smo nekaj namigov za jesenska potepanja.
Med termami in vinogradi
Bodisi v valovitih Slovenskih goricah bodisi na ravnicah okoli Mure, na vzhodu Slovenije se vedno najde zanimiv cilj. Pokrajino lahko odkrivate peš ali s kolesom, za slabše kondicijsko pripravljene so na izposojo električna kolesa, s katerimi je tudi premagovanje višinskih metrov nadvse preprosto. Proti vzhodu iz Maribora vodi Dravska kolesarska pot, ki mimo Ptuja in Ormoža prečka slovensko-hrvaško mejo pri mejnem prehodu Trnovec. Nekoliko severneje, v občini Ljutomer, je kar šest tematskih kolesarskih poti, skupno merijo 135 kilometrov, za vsako pa je izdelan zemljevid z vsemi znamenitostmi, traso in gostinsko ponudbo. Po rekreaciji se lahko odpočijete in sprostite mišice v katerem od številnih termalnih kopališč na obrobju nekdanjega Panonskega morja. Okrepčate se seveda s tradicionalno kulinariko, ki jo znajo v marsikateri gostilni pripraviti na izviren sodobni način. Tako podprti pa ste pripravljeni tudi za ogled kulturnih znamenitosti in dediščine, denimo v gradovih v Beltincih, Ormožu, na Ptuju, v Negovi in Gornji Radgoni, ogled mlina na Muri, za prikaz starih obrti, kot so lončarstvo, pletarstvo, kovaštvo, vezenje, izdelovanje rož iz papirja, in podobno.
V naročju Kamniško-Savinjskih Alp
Ste vedeli, da je imel Kamnik že v srednjem veku močno razvito obrt in posledično številno meščansko prebivalstvo? To je bilo v časih, ko je bila Tuhinjska dolina glavna prometna povezava med Gradcem in Ljubljano. Najbrž pa tudi niste vedeli, da je v Kamniku proti koncu 19. stoletja delovalo zdravilišče, tako imenovani Kurhaus, zaradi katerega je mesto veljalo celo za prestolnico knajpanja in so ga obiskovali številni ugledni gostje iz vse avstro-ogrske monarhije. O nekdanji veličini mesta pričajo lepo obnovljene srednjeveške stavbe, zlasti v starem mestnem jedru. Tradicijo knajpanja pa obujajo v bližnjih Termah Snovik, najviše ležečih termah pri nas. Sicer pa okolica Kamnika ponuja nekaj slikovitih, manj znanih izletniških točk v Kamniški Bistrici, dolini istoimenske reke. Zanimiv je že njen izvir, pa tudi soteska Predaselj, vklesana globoko v kamnito podlago, po kateri se peni kristalno čista voda. V 16. stoletju je te kraje obiskal celo habsburški nadvojvoda Karel II., po katerem se imenuje ena od tradicionalnih kamniških jedi – firštov golaž.
Ob Dravi navzgor
Najbolj vneti rekreativci se lahko tudi proti zahodu odpravijo s kolesom, saj je Dravska kolesarska pot urejena vse do Dravograda. Vmes si je mogoče v Radljah ob Dravi ogledati dvorec Mahrenberg, malo pred Dravogradom pa stoji na pobočju nad reko lepo obnovljeni dvorec Bukovje. Zaradi strateške lege na sotočju treh koroških rek, Drave, Meže in Mislinje, je bil Dravograd v srednjem veku eden najpomembnejših in največjih trgov v Dravski dolini. Vpogled v njegovo zgodovino omogočajo zbirke v TIC Dravograd in v občinski stavbi, etnološka dediščina pa je prikazana tudi v župnišču Libeliče. Živahno in lepo obnovljeno je tudi mestno jedro Slovenj Gradca, športni navdušenci pa bodo našli zadovoljstvo na Kopah, kjer je vse leto mogoče kaj zanimivega početi. Potešitev zgodovinske radovednosti in hkrati želje po adrenalinskih doživetjih omogoča Podzemlje Pece, kjer si lahko nekdanje rudniške rove ogledate peš, s kolesom ali s kajakom. In ko na Koroškem iščete okrepčilo, nikar ne spreglejte domačega rženega kruha, rpičeve župe in kvočnih nudlnov.
Od kulinarike do športa
Onkraj severne meje, na jugu avstrijske Štajerske, je jesen povsem v znamenju kulinarike. Poleg grozdja in pridelkov iz njega prevladujejo kostanji, buče in jabolka. Posebnost severnih sosedov je v tem, da lahko gostje pri njih aktivno sodelujejo pri trgatvi in predelavi plodov, spoznajo pridelovalce in izvejo, od kod pridejo osnovne sestavine za kulinarične užitke. To pomeni, da lahko pomagajo pobirati jabolka, peči kruh, pripravljati mlečne izdelke, sodelujejo pri žganjekuhi in varjenju piva ali se udeležijo seminarjev o zeliščih in kozmetiki ter kuharskih tečajev.
Bolj na severu avstrijske Štajerske sta pred zimsko sezono še enkrat na vrhuncu planinarjenje in kolesarjenje. Sprostitev po naporni hoji pa omogočajo tradicionalni festivali in prireditve z lokalnimi običaji.
