Bonbon
1. Nastanejo bolečine v križu zaradi hernije ali zloma hrbteničnega diska?
Vzrok za bolečine v križu je lahko zelo zapleten in težko je vselej natančno ugotoviti izvor bolečine (mišica, sklep, disk). Le v 1-3 odstotkih primerov je bolečina v križu posledica hernije diska, v 70-85 odstotkih pa se za bolečino v križu ne da postaviti kakšne specifične diagnoze. Izvor bolečine v križu so lahko tumorji na hrbtenici ali v notranjih organih, vnetja hrbtenice in notranjih organov, krvnožilne bolezni, zlomi in razne druge deformacije.
2. Sem fizično aktiven. Ali zato ne bom imel težav s križem?
Pri fizično aktivnih osebah se bolečine v križu pojavijo redkeje kot pri neaktivnih osebah. Vendar pa je lahko tudi ukvarjanje z določenimi športi, kot so na primer golf, dvigovanje uteži, odbojka ali košarka, povezano s pogostimi bolečinami v križu.
3. Je ključ za okrevanje mirovanje?
V akutni fazi bolezni je lahko kratkotrajno mirovanje (2 dni) učinkovito, dolgoročno mirovanje pa ni priporočljivo, saj lahko ima posledice v oslablitvi mišic, kardiopulmonalnem popuščanju, zmanjšanju mineralne gostote kosti, nevarnosti nastanka tromboze itd.
4. Moški obolevajo pogosteje kot ženske?
Bolečine v križu po navadi prizadenejo približno enako število moških kot žensk, a je pri moških nevarnost za pojav bolečin v križu največja v starostni dobi od 40 let naprej, pri ženskah pa med 50. in 60. letom starosti.
5. Pri bolečinah v križu ne pomaga nikakršno zdravilo. Se je treba s tem preprosto naučiti živeti?
Cilj zdravljenja bolečin v križu je odpraviti vzrok tam, kjer je to mogoče, zmanjšati bolečine in popraviti funkcijo. Obstajajo različne možnosti terapij za zdravljenje težav s križem. Terapija z zdravili vključuje zdravila proti bolečinam, protivnetna zdravila ter celo zdravila za depresijo, ko je cilj zdravljenja mišična relaksacija. Pri nekaterih bolnikih je prav tako potrebna terapija s tako imenovanimi blokadami ali lokalnimi infiltracijami. V vsakem primeru pa sta osnovni načeli aktivnost in telovadba. Pomembna je tudi izobrazba, zaradi česar obstajajo celo "šole za bolečine v križu", ki bolnika seznanjajo z osnovami anatomije hrbtenice, s težavami in oblikami njihovega odpravljanja, s prilagajanjem delovnih aktivnosti, z vsakodnevnimi aktivnostmi in z izbiro medicinskih vaj. Prava metoda fizikalne in redne terapije ter rehabilitacije so del vsakega zdravljenja ljudi z bolečinami v križu v vseh bolezenskih stadijih. Pravzaprav ne obstaja ena prava terapija, zdravljenje mora biti multidisciplinarno. To pomeni, da je treba sočasno kombinirati več različnih terapij, primerno izobraževanje, intenzivno vadbo in psihično podporo. V več kot 70 odstotkih primerov se pojavi izboljšanje, vendar se pri 25 odstotkih teh bolnikov bolečine ponovijo.
6. Je pred pričetkom terapije vedno treba opraviti preiskavo (na primer magnetno resonanco, CT ali rentgen hrbtenice)?
Slikovne preiskave hrbtenice brez jasnih kliničnih ugotovitev lahko pokažejo skrb zbujajoče rezultate: 30 odstotkov ugotovitev je namreč lažno pozitivnih. Konvencionalni radiogrami so koristni za ugotavljanje stanja kostnih elementov hrbtenice (struktura oblika), manj pa so primerni za prikaz sprememb mehkih tkiv. Ni dvoma, da je magnetna resonanca hrbtenice najboljši način za odkrivanje teh sprememb pa tudi za odkrivanje okvar živca in medvretenčnega diska, vendar se z njo ne da vedno odkriti izvora bolečine v križu. Verjetnost radiološke diagnoze resnega vzroka za bolečine v križu je manjša od odstotka.
7. Imajo težave z bolečinami v križu samo tisti, ki opravljajo težka fizična dela?
To je nedvomno eden od dejavnikov tveganja, h katerim sodijo tudi čezmerna telesna teža, kajenje, dolgotrajno sedenje in neaktivnost. Tisti, ki morajo veliko sedeti, so nagnjeni k večjemu tveganju okvar diska kot pa tisti, ki opravljajo zmerna fizična dela. Kajenje, čezmerna telesna teža in stresno življenje pa so še trije dejavniki, ki so prav tako močno povezani z bolečinami v križu.
8. Se problemi s križem vedno rešujejo operativno?
Le pri enem od tisočih bolnikov, ki trpijo za bolečinami v križu, je potrebna operativna terapija hrbtenice. Pred operativno terapijo je treba preizkusiti vse primerne postopke zdravljenja. Operacija nikoli ni prva metoda zdravljenja (razen v izrednih primerih, kot na primer pri sindromu konjskega repa ali ali težjih nevroloških okvarah). V največ primerih se kirurško zdravljenje določi po štirih tednih neuspešne intenzivne terapije, vendar je takšno vrsto zdravljenja treba preučiti tudi z vidika predvidenega funkcionalnega izboljšanja.
