Ukrajinska stran je sporočila, da so dosegli dogovor o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov, potem ko je iz države zaradi ruske invazije zbežalo že več kot milijon ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Drugi krog pogajanj je končan. Na žalost Ukrajina še ni dosegla rezultatov, ki jih potrebuje. Sprejeta je samo odločitev o organizaciji humanitarnih koridorjev," je tvitnil svetovalec ukrajinskega predsednika Mihail Podoljak.
Iz Ukrajine je od začetka ruske invazije minuli četrtek po podatkih ZN zbežalo že več kot milijon ljudi. Ukrajina sicer zahteva tudi takojšnjo prekinitev ognja in umik ruskih sil.
Rusko delegacijo je vodil svetovalec predsednika Vladimir Medinski, ukrajinsko pa David Arahamija, vodja vladajoče stranke predsednika Vladimirja Zelenskega.
Tik pred začetkom novega kroga pogajanj je ruski predsednik Vladimir Putin v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom dejal, da bo Rusija nadaljevala boj v Ukrajini in v vsakem primeru dosegla cilje. Zagrozil je tudi z nadaljnjimi ruskimi zahtevami glede Ukrajine.
Iz Elizejske palače so sporočili, da je Putinov cilj zavzetje celotne Ukrajine. Macron na podlagi tistega, kar mu je povedal Putin, meni, da "najhujše šele prihaja". Ruski predsednik mu je namreč dejal, da je odločen nadaljevati ofenzivo, katere cilj je prevzetje nadzora nad celotno Ukrajino.
Putin: Vojaška operacija v Ukrajini poteka v skladu z načrti
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes na zasedanju ruskega sveta za nacionalno varnost dejal, da vojaška operacija v Ukrajini poteka v skladu z načrti. Napovedal je odškodnine za ruske vojake, ki so umrli ali bili ranjeni v spopadih.
"Posebna vojaška operacija poteka strogo v skladu z načrti," je dejal ob začetku zasedanja, ki ga je prenašala televizija. Mnogi analitiki sicer menijo ravno nasprotno, navaja britanski BBC na spletni strani.
"Smo v vojni z neonacisti," je dejal Putin ter izpostavil, da ne bo nikoli opustil prepričanja, da "so Rusi in Ukrajinci en narod", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pristavil je, da bo "uničil to anti-Rusijo, ki jo je ustvaril Zahod".
Ukrajinske sile je obtožil, da so za talce zajele "tisoče tujih državljanov" in da civiliste uporabljajo za živi ščit, ne da bi te trditve podprl z dokazi.
Pozdravil je pogum ruskih vojakov in jih označil za "prave junake". Napovedal je finančno odškodnino za tiste vojake, ki so umrli ali bili ranjeni v spopadih, pa tudi za tiste, ki jih tja še vedno pošiljajo, poroča AFP.
"Danes je bil najtežji in najbolj krut dan sedemdnevne vojne. Danes so nas samo želeli uničiti," pa je prek Telegrama v sredo sporočil župan Mariupola Vadim Bojčenko. Po njegovih besedah je bila v napadih močno poškodovana mestna infrastruktura, prebivalci so ostali brez razsvetljave, vode in ogrevanja.
Po zračnem napadu v Černihovu gori skladišče nafte
Ista pretresljiva situacija v Hersonu. "Ruski okupatorji so v vseh delih mesta in so zelo nevarni," je pozno v sredo prek Telegrama sporočil vodja regionalne uprave Genadij Lahuta. Župan Hersona Igor Kolihajev pa je povedal, da so ruske enote vdrle v poslopje mestnih oblasti in uvedle nekatere omejitve, vključno z nočno prepovedjo gibanja.
Župan je ruske vojake pozval, naj ne streljajo civilistov, prebivalce mesta pa, naj upoštevajo pogoje, ki so jih postavile ruske sile. S tem naj bi med drugim omogočili, da bo "še naprej plapolala ukrajinska zastava".
Ugasnil do Kremlja kritičen radio Eho Moskve
Priljubljen, do Kremlja kritičen, radio Eho Moskve bo prenehal delovati. Odgovorni urednik Aleksej Venediktov je danes povedal, da je upravni odbor radia odločil, da prenehajo oddajati in zaprejo spletno stran, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Radio Eho Moskve je kritično poročal o ruski invaziji na Ukrajino, za mnoge Ruse, ki zavračajo propagando državnih medijev, pa je bil eden glavnih virov informacij o dogajanju.
Že v torek je ruski medijski regulator Roskomnadzor na zahtevo državnega tožilstva omejil dostop do spletne strani radia, češ da širi lažne informacije. Enakih obtožb sta bila deležna neodvisna televizija Dožd ter časnik Nova Gazeta lanskega Nobelovega nagrajenca za mir Dmitrija Muratova.
Glavni urednik Dožda Tihon Dziadko je že v sredo sporočil, da je z nekaj sodelavci pobegnil iz Rusije, češ da je v nevarnosti. S televizije pa so danes sporočili, da zaradi omenjenih obtožb medijskega regulatorja začasno prekinjajo delovanje.
"Potrebujemo moč, da malo zadihamo in razumemo, kako nadaljevati z delom. Resnično upamo, da se bomo vrnili in nadaljevali z delom," je sporočila direktorica televizije Natalija Sindejeva na družbenem omrežju Telegram, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Muratov, ki je bil leta 1993 med soustanovitelji Nove Gazete, od leta 1995 pa je njen odgovorni urednik, je prejšnji teden po začetku ruske agresije na Ukrajino ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožil, da je v srcu Evrope začel tretjo svetovno vojno.
Sicer pa namerava ruska vlada ukrepe proti svobodi medijev še zaostriti. Duma naj bi že v prihodnjih dneh sprejela zakon, ki predvideva do 15 let zapora za vsako objavo lažnih novic v zvezi z ruskimi oboroženimi silami.
Že minuli konec tedna je Roskomnadzor medijem prepovedal uporabo besed, kot sta vojna in invazija, prav tako jim je prepovedal objavo informacij o civilnih žrtvah ter o ubitih in ranjenih vojakih, ki jih ne potrdijo uradni državni viri.
"Nismo imeli orožja in nismo bili napadalni. Pokazali smo, da poskušamo zavarovati mesto in se soočiti s posledicami invazije," je zapisal na facebooku. Dodal je, da imajo med drugim velike težave s pokopom umrlih, dostavo hrane in zdravil, pobiranjem smeti in odzivanjem na nesreče.
Ukrajinska agencija za izredne dogodke je sporočila, da je bilo v današnjem zračnem napadu zadeto skladišče nafte v Černihovu in da gori.
Iz Ukrajine zbežalo že milijon ljudi
Ruska vojska je zavzetje pristaniškega Hersona, mesta s približno 290.000 prebivalci, ki leži na obrežju reke Dneper ob njenem izlivu v Črno morje, naznanila že v sredo zjutraj. Gre za strateško zelo pomembno mesto in zavzetje bi ruskim silam lahko močno olajšalo prodiranje v notranjost Ukrajine ter vzdolž obale v smeri zahoda proti Odesi. Hkrati nadzor nad Hersonom pomeni nadzor nad oskrbovalnimi potmi za ukrajinsko vojsko.
Pred tem so ruski vojaki že zavzeli še eno pristaniško mesto, Berdjansk ob Azovskem morju. Ruske sile silovito napadajo tudi Harkov
"Uničevanje raste dan na dan," je na twitterju dala vedeti članica ukrajinskega parlamenta Lesia Vasilenko. "Reparacije, ki jih bo morala plačati Rusija, so nepredstavljive," je dodala. Ukrajinci so preprečili "zahrbtne in sovražne" načrte Rusije, pa je v novem videonagovoru povedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ukrajince je označil za junake: "Mi smo narod, ki je sovražnikove načrte uničil v enem tednu. Načrti, ki so jih pisali več let: zahrbtni, polni sovraštva do naše države, naših ljudi," je povedal v videu, objavljenem na družbenem omrežju Telegram. Iskreno občuduje junaške prebivalce mest, ki so se uprli ruskim silam.
Predsednik Ukrajine je zatrdil, da je ruska stran do zdaj izgubila skoraj 9000 vojakov, ukrajinska vojska pa vztraja na liniji obrambe za svobodo. Na drugo obletnico prvega potrjenega primera koronavirusa v Ukrajini Zelenski pravi, da je državo zdaj napadel "neki drug virus".
Zelenski je Vladimirja Putina danes pozval, naj gre "domov". Ukrajincem je obljubil obnovo v ruskem napadu poškodovane infrastrukture ter napovedal, da bo račun izstavljen Rusiji: "Obnovili bomo vsako hišo, vsako ulico, vsako mesto in Rusiji sporočamo, naj se nauči besedi reparacije in prispevki. V celoti nam boste povrnili za vse, kar ste storili proti naši državi, proti vsakemu Ukrajincu."
Putinov nekdanji pristaš Andrej Kortunov je za BBC danes ocenil, da bo dogovor med Moskvo in Kijevom zelo težko doseči. Po njegovem bi potrebovali močnega posrednika, ki ga Putin ne bi ignoriral. Kortunov je omenil bivšo nemško kanclerko Angelo Merkel in predsednika Kitajske Xi Jinpinga.
Iz Ukrajine je zaradi ruske invazije v tednu dni zbežalo že več kot milijon ljudi, je ponoči sporočil prvi mož visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) Filippo Grandi. To je več kot dva odstotka od okoli 44 milijonov Ukrajincev.
Oglasilo se je še kitajsko zunanje ministrstvo. Informacije, da je ruski napad na Ukrajino koordiniran s Kitajsko, so lažne, so sporočili.
Lavrov: Niso ruski politiki začeli govoriti o jedrski vojni, temveč zahodni
"Vsi vemo, da je lahko tretja svetovna vojna le jedrska vojna. A to vprašanje zdaj odpirajo zahodni in ne ruski politiki, je v pogovoru za domače in tuje medije danes izjavil ruski zunanji minister Sergej Lavrov ter Zahodu očital ustvarjanje panike in obsedenost z nevarnostjo jedrske vojne, ki naj bi jo začela Rusija.
"Zagotavljam vam, da ne bomo dovolili nikakršnih provokacij, zaradi katerih bi lahko izgubili ravnotežje," je v pogovoru, ki ga je v živo prenašala ruska televizija, dejal Lavrov. "A če bo (Zahod) proti nam sprožil dejansko vojno, bi morali tisti, ki kujejo takšne načrte, razmisliti o tem, in po mojem mnenju o tem že razmišljajo."
Orban: Začetek vojne je ustvaril novo situacijo tudi za Madžarsko
"Kar se tiče sankcij, ne bomo dajali veta ali blokirali EU pri uveljavljanju sankcij proti Rusiji. Sedaj je najbolj pomembna enotnost Evropske unije," je v intervjuju za spletno stran mandiner.hu povedal madžarski premier Viktor Orban.
Odnosi Madžarske z Rusijo so bili do nedavnega uravnoteženi in pravični, vendar se je to spremenilo, je pojasnil: "Začetek vojne je ustvaril novo situacijo tudi za Madžarsko. V tej novi situaciji moramo prilagoditi madžarske cilje in interese."
Madžarska ne bo podprla predloga Bruslja o takojšnji zaščiti beguncev iz Ukrajine
Madžarska ne bo podprla predloga Evropske komisije, da bi v primeru beguncev iz Ukrajine EU prvič uporabila zakonodajo, ki beguncem zagotavlja takojšnjo začasno zaščito. Kot je danes v Budimpešti dejal vodja kabineta madžarskega premierja Viktorja Orbana Gergely Gulyas, bodo ta predlog zavrnile tudi druge višegrajske države.
Evropska komisarka Ylva Johansson je danes dejala, da v Bruslju upajo, da bi EU že v enem tednu lahko sprejela odločitev o uporabi zakonodaje, ki beguncem zagotavlja takojšnjo začasno zaščito, vključno z dovoljenjem za bivanje ter dostopom do trga dela, nastanitve, izobraževanja, socialnega varstva in zdravstvene pomoči.
Gulyas pa je na novinarski konferenci dejal, da Budimpešta predloga ne podpira, prav tako ne druge članice višegrajske skupine, Poljska, Češka in Slovaška.
Dodal je, da pripadniki madžarske manjšine, ki prihajajo iz Ukrajine, ne bodo dobili statusa begunca, ker bodo na Madžarskem deležni pomoči, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
To naj bi po navedbah agencije APA nakazovalo, da si Budimpešta prizadeva za svojo rešitev vprašanja beguncev. Po pisanju madžarskih medijev ima sicer večina beguncev, ki na Madžarsko pridejo iz Zakarpatja, dvojno državljanstvo, madžarsko in ukrajinsko, ali veljavno dovoljenje za bivanje na Madžarskem, tako da sploh ne potrebujejo statusa begunca.
V Ukrajini živi okoli 150.000 pripadnikov madžarske manjšine. Po podatkih visokega komisariata za begunce, ki jih navaja BBC, pa naj bi doslej na Madžarsko prišlo okoli 100.000 ljudi iz Ukrajine.
Prejšnji teden so sicer madžarske oblasti, ki so bile v preteklosti zelo zadržane do sprejemanja beguncev, sporočile, da so pripravljene sprejeti begunce iz Ukrajine, ki lahko zaprosijo za azil na Madžarskem.
Orban je obsodil ruski napad in vojno proti Ukrajini. "Moramo se vrniti k pogajalski mizi čim prej," je poudaril. "Cela Evropa bi morala delovati v smeri miru."
Kljub vsemu pa je madžarski premier prepričan, da to še ni razlog za prekinitev energetskih vezi z Rusijo, vključno s 12,5 milijarde evrov vrednim projektom za ruski Rosatom pri povečanju madžarske jedrske elektrarne Paks. Po njegovem bi prekinitev energetskih dobav iz Rusije uničila evropsko gospodarstvo.
Zavzel se je še za okrepitev vojaške in obrambne industrije v Evropi, saj smo se v preteklosti po njegovih besedah predvsem zanašali na ZDA, da bodo zagotovile našo varnost.
Mednarodno kazensko sodišče v "aktivno preiskavo"
Tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan je v sredo začel "aktivno preiskavo dogajanja" v Ukrajini.
"Predsedstvo ICC sem pred nekaj trenutki obvestil o odločitvi za takojšnji začetek aktivne preiskave razmer v Ukrajini," je povedal. "Zbiranje dokazov se je začelo."
V napadu na ukrajinsko mesto Černigiv več deset mrtvih
V letalskem napadu na ukrajinsko mesto Černigiv je bilo danes ubitih najmanj 33 ljudi, so sporočile ukrajinske oblasti. Še 18 ljudi je ranjenih.
Na videoposnetkih, objavljenih na spletu, je videti, kako gasilci gasijo stanovanjski blok. Del poslopja je uničen, dvorišče pa polno ruševin, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Reševalci so sporočili, da so morali zaradi močnega obstreljevanja začasno prekiniti reševalno operacijo.
Po navedbah ukrajinskih virov ruska vojska oblega to mesto v bližini beloruske meje, navaja dpa.
Zapisal je še, da je njegov urad v preliminarni preiskavi razmer v Ukrajini ugotovil, da obstaja "zadostna osnova za domnevo, da so bili storjeni zločini, ki sodijo pod pristojnost sodišča". Urad je identificiral tudi potencialne primere, poroča britanski BBC.
Khan je že v ponedeljek sporočil, da namerava sprožiti preiskavo razmer v Ukrajini. Zdaj je prejel še podporo 39 držav pogodbenic ICC, ki jo je potreboval za to. Tako ne potrebuje potrditve sodnikov. "Ta podpora držav pomeni, da lahko sprožim preiskavo dogajanja v Ukrajini od 21. novembra 2013 dalje," je zapisal Khan. Vključevala bo vse pretekle in sedanje obtožbe o vojnih zločinih, zločinih proti človečnosti ali genocidu, zagrešenih na kateremkoli območju Ukrajine s strani kogarkoli, je pojasnil. Zagotovil je, da bo preiskava objektivna in neodvisna in se bo osredotočila na odgovornost za zločine pod pristojnostjo ICC.
Putin Macronu sporočil, da bo Rusija nadaljevala vojno v Ukrajini
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom dejal, da bo Rusija nadaljevala boj v Ukrajini in v vsakem primeru dosegla cilje, zagrozil je tudi z nadaljnjimi ruskimi zahtevami glede Ukrajine, poročajo tuje tiskovne agencije.
Putin je v pogovoru napovedal, da bo nadaljeval brezkompromisen boj proti nacionalistom v Ukrajini, in dejal, da bi lahko Kremelj okrepil svoje zahteve, če bo Kijev zavlačeval s pogajanji, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki navaja sporočilo iz Kremlja.
V pogovoru, ki so ga v Kremlju opisali kot odkritega, je Putin kritiziral tudi Macronov sredin nagovor narodu, v katerem je francoski predsednik dejal, da je rusko utemeljevanje boja proti nacistom v Ukrajini laž. Putin je Macronu v pogovoru posredoval dodatna utemeljena pojasnila o pomembni vlogi neonacistov v politiki Kijeva, so že sporočili v Kremlju.
Kot so sporočili iz Elizejske palače, je telefonski pogovor trajal uro in pol, potekal pa naj bi na zahtevo predsednika Putina.
To je bil že tretji pogovor Macrona in Putina po začetku ruske agresije na Ukrajino prejšnji četrtek. Po današnjem pogovoru s Putinom pa je Macron poklical tudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.
Pogovor med Macronom in Putinom je zjutraj napovedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov na spletni novinarski konferenci. Poudaril je, da ima Francija dolgoletno tradicijo posredovanja v konfliktih in da bi bila Moskva vesela, če bi ji ta naloga uspela.
ICC sicer lahko preganja le zločine na ozemlju 123 držav članic. Ukrajine ni med njimi, a je leta 2014 sprejela pristojnost sodišča. Rusija pa je izstopila iz ICC, tako da bo lahko to sodišče Ruse preganjalo samo, če jih bodo aretirali na ozemlju države, ki priznava pristojnost sodišča.
Nemčjia bo Ukrajini dobavila 2700 protiletalskih raket
Nemško ministrstvo za gospodarstvo je odobrilo dobavo 2700 protiletalskih raket Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki se sklicuje na neimenovane vire z ministrstva. Gre za rakete tipa Strela sovjetske izdelave iz vojaških zalog nekdanje vzhodne Nemčije. Preverjajo še, s katerim drugim orožjem bi lahko pomagali ukrajinski vojski proti močnejšim ruskim silam.
Vlada kanclerja Olafa Scholza je v minulih dneh bistveno spremenila politiko izvoza orožja, pri kateri je Nemčija vztrajala leta in ni dobavljala orožja na območja, kjer divja vojna. V skladu s to politiko so v Berlinu tudi dolgo zavračali prošnje Kijeva za orožje, po začetku ruske invazije pred tednom dni pa so si premislili.
V soboto je nemška vlada odobrila hitro dostavo tisoč kosov protitankovskega orožja ter 500 raket zemlja-zrak tipa Stinger. Nemški kancler je ob tem poudaril, da predstavlja ruski napad na Ukrajino pomemben preobrat, saj ogroža celotno povojno ureditev. Obenem se je Nemčija odločila za bistveno povečanje obrambnega proračuna.
EU z dogovorom o začasni zaščiti za begunce iz Ukrajine
Notranji ministri EU so danes v Bruslju v pomoč Ukrajini v vojni z Rusijo dosegli dogovor o sploh prvi uporabi evropske zakonodaje, ki beguncem zagotavlja takojšnjo začasno zaščito, vključno z dovoljenjem za bivanje ter dostopom do dela, nastanitve, izobraževanja, socialnega varstva in zdravstvene pomoči. Ukrep naj bi začel veljati v nekaj dneh.
Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, ki je pred tem izpostavila, da se je v unijo zaradi vojne v Ukrajini zateklo že okoli milijon beguncev in da se je treba pripraviti na prihod na milijone ljudi, je odločitev opisala kot "zgodovinsko".
Pred obalo ukrajinske Odese potonila estonska tovorna ladja
Pred obalo ukrajinskega mesta Odesa na jugu države je potonila estonska tovorna ladja. Pred tem so jo zadeli streli. Ukrajinska luška kapitanija je ob tem navedla, da so ladjo zadeli pod gladino in je nato izginila z radarja. Šest članov posadke je po navedbah estonskega zunanjega ministrstva na varnem, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kdo je streljal na tovorno ladjo, še ni znano. Ladja z imenom Helt je bila v lasti estonskega podjetja in je plula pod panamsko zastavo.
V estonskem zunanjem ministrstvu so še navedli, da se je incident zgodil približno 20 navtičnih milj (37 kilometrov) od ukrajinske črnomorske obale. Dodali so, da so natančne okoliščine dogodka še nejasne.
Notranji ministri so se danes enotno strinjali o aktiviranju direktive oziroma mehanizma o začasni zaščiti, sprejeli so kompromisni predlog, pa je povedal slovenski notranji minister Aleš Hojs.
Začasna zaščita z vsemi pravicami se bo zagotovila ukrajinskim državljanom, tistim, ki so bili že v Ukrajini begunci, in tistim, ki so v Ukrajini bivali na podlagi dovoljenja za delo, je pojasnil slovenski minister.
Ob tem lahko vsaka članica unije po Hojsovih navedbah za begunce poskrbi tudi na svoj način, vendar pa pri tem ne sme zniževati ravni zaščite, ki jo določa evropska zakonodaja.
Direktivo o začasni zaščiti iz leta 2001 je unija sprejela v odziv na takratno množico beguncev iz BiH in s Kosova zaradi vojne na območju bivše Jugoslavije. Uporabila je ni še nikoli.
Direktiva določa ravnanje v primeru množičnega nenadnega prihoda razseljenih oseb iz določene države. Beguncu s kriznega območja zagotavlja pravico do takojšnje vsesplošne začasne zaščite v članici unije, brez odobrene prošnje za azil.
Zelenski: Če pade Ukrajina, bodo na vrsti pribaltske države
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na današnji novinarski konferenci Zahod pozval, naj poveča vojaško pomoč Ukrajini. Ob tem je posvaril, da če pade Ukrajina, bodo na vrsti Estonija, Latvija in Litva, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zavzel se je tudi za neposredne pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
"Če nimate moči, da zaprete zračni prostor, potem mi dajte letala," je še dejal ukrajinski predsednik. Zavzel se je za neposredne pogovore s Putinom. Po oceni Zelenskega je to edini način, da se ustavi vojna v Ukrajini.
"Ne napadamo Rusije in nimamo je namena napasti. Kaj želite od nas? Pustite našo državo," je Zelenski neposredno pozval ruskega predsednika.
"Sedite za mizo z mano. A ne 30 metrov stran (kot s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom)", je še dejal ukrajinski predsednik in se tako navezal na dejstvo, da je Putin v zadnjem času zahodne voditelje sprejemal za zdaj že razvpito ogromno mizo. Na račun ruskega predsednika je Zelenski še dejal, da nihče v sodobnem svetu ni pomislil, da bi se lahko kdo obnašal kot zver.
Več tisoč ruskih znanstvenikov obsodilo rusko invazijo na Ukrajino
Skoraj 7000 ruskih znanstvenikov, matematikov in akademikov je danes podpisalo odprto pismo, naslovljeno na ruskega predsednika Vladimirja Putina, v katerem odločno protestirajo proti njegovi vojni v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Mi, ruski znanstveniki in akademiki, odločno protestiramo proti vojaški invaziji na Ukrajino, ki so jo sprožile ruske oborožene sile," je zapisano v odprtem pismu, objavljenem na novičarski spletni strani trv-science.ru.
V pismu so znanstveniki poudarili, da so humanistične vrednote temelj znanosti in da so bila popolnoma uničena dolgoletna prizadevanja za krepitev ugleda Rusije kot vodilnega matematičnega središča.
Izpostavili so, da je bil zaradi invazije odpovedan mednarodni kongres matematikov, ki naj bi ga Rusija gostila julija. Postati velik znanstveni narod ni mogoče v razmerah, ko so življenja naših najbližjih kolegov, matematikov v Ukrajini, v nevarnosti zaradi ruske vojske, so opozorili.
Rusija se je zaradi invazije znašla v mednarodni izolaciji, brez možnosti poglobljene znanstvene izmenjave ali sodelovanja z znanstveniki v drugih državah. "Prepričani smo, da noben geopolitični interes ne more upravičiti smrti in prelivanja krvi, vojna pa bo privedla le do popolne izgube naše države," so posvarili znanstveniki.
S podpisom odprtega pisma je tako več kot 6900 znanstvenikov, matematikov in akademikov tvegalo denarno ali zaporno kazen, saj so ruske oblasti v zadnjih letih sprejele vrsto ukrepov, s katerimi zatirajo svobodo govora v državi.
Zaradi zahodnih sankcij je bila Rusija v zadnjem tednu odrezana od številnih svetovnih pobud. Ameriška vesoljska agencija Nasa tako raziskuje načine, kako bi Mednarodno vesoljsko postajo, ki je že dolgo dom astronavtov in kozmonavtov, ohranila v orbiti brez ruske pomoči. Evropska vesoljska agencija pa je sporočila, da je zelo malo verjetno, da bodo letos, kot je bilo načrtovano, izvedli skupno izstrelitev evropskega roverja na Mars.