Vojna v Ukrajini je začela prodirati v predvolilno tekmo za oblast v Sloveniji. V državi vlada takšna polarizacija, da sta v Ljubljani ta teden ločena shoda za mir. Medtem ko predsednik vlade Janez Janša na twitterju neprestano objavlja sporočila o Ukrajini in vleče vzporednice z razpadom Jugoslavije, njegov izzivalec na volitvah Robert Golob opozarja, da nobena resna zahodna država ne vodi svoje zunanje politike na družbenih omrežjih. "Slovenija mora spodbujati k miru, ne pa, da hujska k podaljševanju spopadov," pravi predsednik stranke Gibanje Svoboda. Pri pripravi Golobovega programa s področja obrambe sicer sodeluje nekdanji minister za obrambo Anton Grizold.
Bistvenih razlik med strankami ni
"Razlike med političnimi strankami so glede vojne v Ukrajini manjše kot na notranjepolitičnem področju. Podobno linijo sedanje koalicije v povezavi s krizo v Ukrajini denimo zagovarja tudi SD. Levica je edina parlamentarna stranka, ki mnogo bolj razume ruska stališča kot konkurenca in uporablja nekatere argumente, ki jih predstavlja ruska stran. Podobno kot Rusija tudi Levica problematizira odnos do Nata in se kot edina predstavnica v državnem zboru zavzema za referendum o slovenskem položaju v tej organizaciji," je dejal politolog na ljubljanski fakulteti za družbene vede Miro Haček. Prepričan je, da slovenskega volivca bolj zanimajo tematike na notranjem področju ekonomske in davčne politike kot pa dogajanje v svetu.
Deklaracija o Ukrajini
Iz državnega zbora so sporočili, da je predsednik Igor Zorčič včeraj vsem poslanskim skupinam posredoval v podpis in podporo Deklaracijo o Ukrajini, v kateri je obsodba ruske agresije na Ukrajino, izražena solidarnost z ukrajinskim narodom, obe strani pa deklaracija poziva k prizadevanjem za mir.
Sociolog in nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar pravi, da še ni povsem jasno, kako bo ukrajinsko vprašanje vplivalo na slovenske volitve. Prepričan je, da opozicija glede ukrajinske krize ne sme pristajati na kompromise, prav tako kot Haček pa ne opazi bistvenih razlik med strankami v odnosu do ruske agresije na ukrajinskem ozemlju. V kakšnem položaju pa se je znašel Janša v vlogi premierja? "Zaradi funkcije predsednika vlade oblikuje slovensko politiko na tem področju. V ozadju je opazen metajezik, da so bili zahodnoevropski voditelji za razliko od vzhodnih bolj naivni do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Treba je spomniti, da je bil madžarski premier Viktor Orban zelo naklonjen do Putina in obratno. Putin v Evropi podpira prav tiste politike, ki so Janši blizu - to so poleg Orbana tudi Marine Le Pen, Matteo Salvini, Aleksandar Vučić … V tem se Janša malo zapleta."
Golob bi odstranil ograjo z meje
Potem ko se je Janševa vlada otepala beguncev z Bližnjega vzhoda, je ob začetku vojne v Ukrajini povsem spremenila begunsko politiko. Minister Aleš Hojs v Slovenijo vabi do 200.000 ukrajinskih beguncev, ki so za vlado glede na njeno sporočilo na twitterju "v kulturnem, verskem in zgodovinskem smislu nekaj povsem drugega kot begunci iz Afganistana". Robert Golob pravi, da je takšno stališče slovenske vlade sramotno, in poudarja, da med begunci ni razlikovanja. Na tiskovni konferenci je izpostavil, da si bo v primeru vodenja prihodnje vlade prizadeval za odstranitev ograje na slovenski južni meji, saj da ne služi svojemu namenu, povrhu pa ni pomagala pri zajezitvi migrantskih tokov. Golob zagovarja, da se mora Slovenija zavzeti za olajšan prehod ukrajinskih beguncev, ki bodo skozi našo državo potovali v druge evropske dežele.
Haček stavi na dvoboj med Janšo in Fajonovo
Miro Haček se ne strinja z anketami javnega mnenja, da bo Slovenija na aprilskih volitvah spremljala boj za zmago med Robertom Golobom in Janezom Janšo. Prvaku SDS bi se po njegovem mnenju v tekmi za prvo mesto lahko približala Tanja Fajon iz SD. "Upam, da se bodo za zmago borile tradicionalne stranke. Če bo slavila stranka, ki dva meseca pred volitvami nima niti programa niti kadra, se Slovenija po nobenem kriteriju ne more vpisati kot resna demokracija." Pavel Gantar meni, da programi ne bodo odločali, saj jih volivci praviloma ne preberejo. "Program je pomemben predvsem za notranjo konsolidacijo stranke, saj pokaže glavne usmeritve stranke pri pomembnih vprašanjih. Politični akterji ob pisanju programa namreč ugotovijo, kaj dejansko so."
Pavel Gantar meni, da bi morala vsaka dostojna politična stranka zagovarjati umik žičnate in panelne ograje s slovensko-hrvaške meje. "To ne pomeni, da lahko kdor koli pride v državo. Tok migracij je treba spremljati, nadzorovati, usmerjati in tudi zavrniti ljudi, če ne izpolnjujejo pogojev. Na poniževalen način z ograjo se to vsekakor ne počne," pravi Gantar. O razlikovanju med begunci iz Afganistana in Ukrajine meni, da gre za vsebino, ki je vredna zgražanja in moralno-politične obsodbe. "To sporočilo govori resnico o tej vladi, za katero so begunci iz Afganistana slabša vrsta ljudi. Z Bližnjega vzhoda niso bežali samo moški, kot nam poskuša predstaviti predsednik vlade, saj je v Dragonji nedavno umrla deklica," je dodal Gantar.
SDS primerja herojstvo Janše in Zelenskega
Ob robu ruskega napada na Ukrajino je SDS na družbenih omrežjih objavil več kot trideset let staro fotografijo Janeza Janše v vojaški uniformi iz Cankarjevega doma in ga primerjal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ki je na fotografiji sredi narave v neprebojnem jopiču. "Heroji ne zbežijo. Heroji se borijo," so zapisali v SDS. Miro Haček pravi, da ob vsem spoštovanju do osamosvojitve naše države ni mogoče primerjati vojaškega položaja Slovenije in Ukrajine. "Spopad Ukrajine z jedrsko silo in tako številnim sovražnikom iz Rusije ni primerljiv z našim spopadom z jugoslovansko vojsko, ki v Sloveniji nikdar ni uporabila vse svoje moči. Stvari niso primerljive ne po magnitudi ne po časovnem dejavniku. Ljubljana prav tako ni bila obkoljena kot Kijev, obenem pa niti Janez Janša tedaj ni bil predsednik vlade, ampak obrambni minister."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
