(POGOVOR) Serviser Žana Kranjca Matjaž Požar: Pili smo šampanjec, a je bil topel

Med alpskimi smučarji je bilo na teh olimpijskih igrah veliko razprav namenjenih opremi smučarjev. Žan Kranjec sodi med tekmovalce, ki se tej temi posvečajo zelo študiozno. Ko je v nedeljo osvojil srebrno olimpijsko medaljo, se navajanju teh detajlov tudi ni izognil. Izpostavil je denimo, da je med obema tekoma celo zamenjal smuči. Potem se je v finalu počutil suverenega.

Njegov trener Klemen Bergant je to izjavo še nadgradil in izpostavil spremembo v servisni ekipi, ki je sledila polomu na tekmi za svetovni pokal v Adelbodnu. Zdaj je vodja servisa spet Matjaž Požar, pri servisiranju smuči na olimpijskih igrah mu pomagata Rok Šalej in tovarniški serviser Rossignola Philippe Petitjean (Jull). Stalno mesto v kontejnerju 148 pri spodnji postaji gondole v Yanqingu, kjer serviserji opravljajo svoje delo, ima še trener Klemen Bergant. Po naporih za Kranjca poskrbi fizioterapevt Matej Dormiš. To je ekipa, ki mu je pomagala do uspeha. Spremenjena do temeljev?

Brez velikih sprememb

"Ne, nobenih drastičnih sprememb pri nas ni bilo. Ne sedaj, ko smo se pripravljali na veleslalom, in tudi ne, ko je Lojze (Debelak, op. p.) pred mesecem nehal sodelovati z nami. Naprej smo šli z enakimi prijemi. Žan mora preprosto zaupati vsem, ki jih ima v ekipi. Kot mora zaupati vsakemu delu opreme posebej, od smučarskih čevljev, vezi ... Če tega ni, se mu po glavi nenehno vrtijo vprašanja: bo ali ne bo?" pojasni Požar.

Že lani Kranjec ni bil povsem zadovoljen s smučmi. Potem je to sezono dobro začel z daljšimi smučmi. To je bila novost, ki mu je v Söldnu prinesla tretje mesto. Kako serviserji dojemajo ta prehod, kako velika sprememba je lahko to? "Prej je smučal na smučeh, ki so bile dolge 193 centimetrov, sedaj je na 198 centimetrih. To je velika sprememba in s takšno dolžino smuči je šel tudi na olimpijsko veleslalomsko tekmo, medtem ko bo za ekipno tekmo spet uporabljal smuči, dolge 193 centimetrov. Tako dolge smučke ni preprosto zapeljati v ovinek, toda za uspeh na tekmi mora zaupati celemu sistemu. A od tod naprej prav veliko filozofije ni več. Najbolj pomembno je, da zaupa glavnemu trenerju, meni, Roku in servisu. Mi smo z njim skupaj rasli sedem let in smo si vmes pridobili njegovo zaupanje. Žan za to potrebuje veliko časa. Ko pa si pridobiš njegovo naklonjenost, je ta debata zaključena. Nihče ne reče nič proti Debelakovemu delu, dober serviser je. Samo kemije, ki je potrebna za preskok, najvišje cilje, pa ni bilo."

Tudi trenerja zanima, kako brusijo

Požar zatem omeni, da je pri servisiranju smuči običajno prisoten tudi glavni trener Klemen Bergant. Ob tem, da trenira olimpijskega podprvaka, se torej spozna na pripravo smuči? "Ja, sedi tu v kontejnerju in dviguje moralo ekipi ... Hecam se. Smo pa ekipa, ki diha kot eden. Pogovarjamo se, vse počnemo skupaj. Zato pa so tudi prišli rezultati."

Te poti vodijo tudi v nasprotni smeri - Požar je ob delu v servisu še pomočnik trenerja. Pred leti je začel kot serviser in sedaj se je na to mesto samo vrnil? "Tako nekako. Glavni vzrok za spremembo je bilo Žanovo počutje, ne toliko sprememba pri pripravi smuči. Iskreno priznam - smuči še zmeraj pripravljamo na enak način, kot smo jih prej. No, mogoče gre za detajle. Sam sem preprost človek, in če je le mogoče, ne bom kompliciral. A saj veste, kako pravijo: Ti narediš drugače kot Lojze, Janez ali Miha," razkrije Požar.

Uporabljajo stroje

Ta detajl sta torej roki serviserja. Občutek, ki ga nekdo ima, drugi ne. "Ma ne, na roke pri nas v servisu smučk že dolgo ne pripravljamo. Mi delamo z mašinami. Tako je, odkar smo skupaj. S pilo robnikov pač ne pilimo. Ne zanikam pa, da je pri tem pomemben tudi občutek za delo, osebni pečat ... Saj ne vem natančno, kaj. Smuči je relativno lahko pripraviti: vzameš v roko mašino, se trikrat zapelješ po robniku in preizkusiš, ali je oster. Konec."

Žan je omenil, da je med prvim in drugim tekom olimpijskega veleslaloma zamenjal smuči. Kaj je bilo narobe s prvim parom? In kaj je skrivnost, da se je Kranjec v drugo tako suvereno pripeljal do medalje? Požar: "Kdo bi to vedel? Dan pred tekmo smo imeli na isti progi 'hang' trening, dve vožnji prostega smučanja. Prvič se je Žan peljal s smučmi številka pet, drugič s številko šest. S seboj imamo veliko parov smuči, Žan je za tekmo izbral dva. Drugega, če prvi ne bo dober ali če se poškoduje. Na tekmi je na prvo progo šel s smučkama številka šest, ker naj bi se bil dan prej na njih počutil bolje. Z Rokom (Šalejem, serviserjem pomočnikom, op. p.) sva samo rekla: 'Pismo! Midva bi že za prvi tek izbrala številko pet. Takoj. Tako je bilo - oba para sta bila pripravljena na popolnoma enak način. Samo na tekmi je bila podlaga drugačna od tiste, ki smo jo dan prej preizkusili. Ledena, zdrsana, novi sneg. Po prvem teku nam je zaupal, da je imel na smučeh grozen občutek. Zato je predlagal, da bi se v finalu peljal s smučmi številka pet. Strinjali smo se, med obema tekoma smo se vrnili na spodnjo postajo gondole, kjer imamo kontejner. Tam smo ta par dokončno pripravili za tekmo in smo mu ga prinesli na start."

Revolucije ni

Maže in vse drugo, kar sodi zraven, tudi struktura, pa je na "srebrnih" smučeh ostalo enako kot dan prej, ko so jih serviserji pripravljali še v povsem drugačnih vremenskih pogojih? "Nič nismo spreminjali. Ko so smuči narejene po okusu tekmovalca, ko se na njih dobro počuti, ni treba več razmišljati o spremenjenih pogojih. Ali je sneg južen ali suh, ali je podlaga ledena ... Ni razlike."

Si laiki torej narobe tolmačimo vlogo najrazličnejših maž, ki jih serviserji nanašajo na drsno podlogo smučk, da bi bile te kar najbolj prilagojene pogojem na progi, snegu? "Saj so pred tekmo sveži sneg odstranili s proge. Pod njim je podlaga ostala trda, ta se ni veliko preobrazila. Tudi mraz je vztrajal," dobimo odgovor.

Kranjec uporablja smuči priznanega francoskega proizvajalca Rossignola. Ker imajo veliko tekmovalcev in ker so pomembno podjetje, bi lahko bili tukaj na Kitajskem v podobni prednosti kot tekmovalci na smučeh Head in še kdo, medtem ko naj bi bili tekmovalci, denimo Mikaela Shiffrin in drugi, ki tekmujejo na Atomicovih smučeh, zaradi ne sicer povsem znanega razloga na slabšem. Kako serviser gleda na tovrstne polemike? "Nekaj bo na tem. To se je dobro videlo že prejšnji teden v tehničnih disciplinah deklet, ko Atomic na tem snegu ni funkcioniral. Zanimivo, saj oni zelo na veliko testirajo smuči, tukaj so verjetno bili že pred dvema letoma. Oni so glede testiranja najmočnejši. Res pa je to veljalo v času Hirscherja; močnejši so bili od Heada. Tako kot naš Rossignol že nekaj let ne funkcionira v Alta Badii. Na tistem umetnem snegu. Tukaj pa naš Rossignol dobro deluje," pove Matjaž Požar.

Kdaj smuči vrnejo v tovarno?

Še en detajl smo ta teden slišali od trenerja Berganta - da so po Adelbodnu smuči Kranjca poslali nazaj v podjetje Rossignol, na ponovne tovarniške nastavitve. Kaj to pomeni, zakaj je bilo to potrebno? "Zaradi uporabe sta drsna obloga in robnik pri smučeh sčasoma nekoliko pobrana po tilniku, kot mi pravimo. Drsna ploskev mora biti nekoliko napeta; v tovarni to naredijo na 0,5 stopinje. Edino to ustreza Žanu. Med obdelovanjem se mi robnikov spodaj ob drsni ploskvi ne dotikamo. To je v moški smučariji prvo pravilo, sploh pri Žanu. Če tam karkoli popraviš, če greš po njej s smirkovim papirjem ... On bo takoj rekel: 'Kaj pa si delal spodaj po 'flehi'?' Te smuči lahko zatem samo še odpeljemo nazaj v tovarno, da jih uredijo na novo. Postavijo jih v mašino in drsno oblogo znova napnejo na 0,5 stopinje. Potem lahko na smučeh robnike brusimo samo še ob strani. Kranjec je sicer zelo nezahteven tekmovalec, a sem že povedal - on potrebuje medsebojno zaupanje!"

Drsna obloga ima vtisnjeno strukturo, ki jo je mogoče večkrat obnoviti. No, spet to ne velja za smuči, ki jih ima Kranjec. "Iz tovarne dobimo smuči z že vrezanimi strukturami. Uvodoma tam drsno ploskev s smirkovim papirjem povsem zravnajo. Potem čez njo spustijo še kamen, ki naredi strukturo - poševne zarezice, po katerih pri smučanju polzi voda. Na koncu smuči položijo še v eno mašino in takrat na drsni ploskvi naredijo trebuh - 0,5 stopinje (tuning). Mi robnike brusimo samo ob strani, za nas je pomemben kot brušenja. Kranjec ima ta kot 86 stopinj, da je robnik bolj oster. Drsno oblogo pa v moškem tekmovalnem smučanju serviserji samo mažemo in krtačimo," principe dela razkrije Matjaž Požar.

Opreme veliko, a ne za kontejner

Na Kitajsko je njegova ekipa vzela kar veliko opreme. A spet niso šli na pot s kamionom, kar pogosto počnejo največje ekipe. "Tukaj imamo osem parov dolgih smuči za veleslalom in štiri pare kratkih veleslalomskih smuči. Slednje bo uporabil v soboto na ekipni tekmi. Še šest parov smuči imamo za slalom, ki je na sporedu v sredo. Zložili smo jih v deset vreč in smo šli na letalo. Omejeni smo bili s kilogrami. Ena vreča lahko tehta največ 32 kilogramov. Tekmovalne smuči so kar težke - dvanajst kilogramov vsak par. Ob pakiranju smo morali kombinirati veleslalomske in slalomske smuči. K temu smo dodali zaboj z mašino za brušenje in še eno škatlo za likalnike in drugi pribor, pa miza ... Naneslo je 37 kosov opreme, za enega tekmovalca. V ekipi nas je šest. Uro in pol smo se na letališču prijavljali za let."

Klemen Bergant je izrecno rekel, da je srebrno medaljo osvojil izključno Žan, drugi so mu pri tem le pomagali. Kako pa je to izraženo v denarnih nagradah? V posameznih športih tekmovalci nagrade razdelijo med člane ekipe. "Tudi pri nas je nepisano pravilo, da tekmovalec med člane ekipe razdeli deset odstotkov od vseh nagrad na tekmah. No, v posameznih ekipah je to različno. Žan je doslej tudi ta del posla opravil korektno in se je tega pravila držal, vse do danes. Kaj bo zdaj, ko je osvojil srebrno olimpijsko medaljo, še ne vem. Počakajmo do konca sezone," ostaja iskriv Matjaž Požar.

Kako se bo denar delil, bo torej jasno čez mesec in pol. A v nedeljo po veleslalomu je že bila prva priložnost, da ekipa ob uspehu odpre šampanjec. "Ja, samo je bil topel. Nekako smo iz olimpijske vasi, v kateri stanujejo naši skakalci, dobili tri steklenice šampanjca. Izgleda, da so bili tam bolj pripravljeni na medalje kot tukaj v Yanqingu, kjer tekmujemo alpinci. Dostavili so nam tri flaše, šlo je 'čk pk'. Tu so nastanjene še smučarke v hitrih disciplinah in tehničarke, ki bodo nastopile na kombinacijski tekmi in bodo v soboto tekmovale še v ekipni. Tam bo tudi Miha Hrobat. Vsi iz njihovih ekip ... Na proslavi nas je bilo 20," zaključi Matjaž Požar. Malo v šali, malo zares sedaj vodstvo slovenske odprave na Kitajskem poziva, naj pripravijo še nekaj steklenic šampanjca. Za vsak primer, morda celo za novo veselje.