"Omrežja so hrbtenica zelenega prehoda"

Učinkovitost delovanja trga z električno energijo in trajnostno ravnanje z energijo sta vodilo sodobne in v prihodnost usmerjene elektrodistribucije. Tega se zavedajo tudi v petih slovenskih elektrodistribucijskih podjetjih - svoje načrte in poglede na zeleni prehod so predstavili na strateški konferenci. Ta je pod naslovom Distribucija za okoljsko trajnost in tehnološki razvoj potekala v Novi Gorici. Na dogodku so sodelujoči predstavili izzive, predvsem pa pot do zelene energetske preobrazbe distribucij z vpogledom v aktualne evropske trajnostne in razvojne trende. Med gosti so bili predstavniki resornega ministrstva, regulatorja in upravljavca kapitalskih naložb, predstavniki distribucij in priznani strokovnjaki.

Uroš Blažica, predsednik skupščine GIZ DEE, je v uvodnem nagovoru poudaril: "V zadnjih letih se je vloga odjemalca zelo spremenila, zdaj je odjemalec tudi proizvajalec. Tako je celotna zgodba precej bolj dinamična in sistem je treba temu prilagoditi, kar pa je po mojem mnenju uresničljivo z novimi pristopi. Seveda bo treba veliko večje finančno investiranje kot v preteklih letih, izziv bo zagotovo zagotoviti vsa potrebna sredstva."

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je opozoril, da se danes ne sprašujemo več, ali je zelena preobrazba potrebna, pač pa le, kako jo bomo izvedli na stroškovno učinkovit način - in kdaj: "Omrežja so hrbtenica zelenega prehoda, naša skupna vizija je zato jasna – želimo si distribucijsko omrežje, ki bo ne le učinkovito in zanesljivo, temveč tudi okolju prijazno in prilagojeno prihodnosti." Med gosti je bil tudi generalni sekretar Eurelectrica Kristian Ruby, ki je predstavil nekaj vpogledov v izsledke študije Grids for Speed. Pri tem je izpostavil, da bo za energetski prehod treba denar namesto v nabavo fosilnih goriv preusmeriti v elektrifikacijo.

Največji izziv gradnja robustnega omrežja

Na pogovornih omizjih pa so predstavniki slovenske elektrodistribucije nanizali svoje poglede, predvsem pa pričakovanja na področju energetskega razvoja. Še posebej so izpostavili vire električne energije, ki bodo v prihodnosti zagotavljali zanesljivo preskrbo in zadostili vsem potrebam prebivalcev. Po besedah Uroša Blažice je ključna vloga distribucijskih podjetij pri zelenem prehodu gradnja robustnega omrežja, saj le tako lahko odjemalcem zagotavlja storitve, ki si jih želijo.

Državna sekretarka za področje energetike Tina Seršen je med drugim poudarila, da z investicijami v omrežje in v obnovljive vire energije vrtimo denarni tok doma, spodbujamo domača delovna mesta in hkrati dosegamo cilje zelenega prehoda. Ob tem imajo na tem resornem ministrstvu dovolj nepovratnih sredstev za spodbujanje investicij v distribucijsko omrežje v naslednjih letih. Mitja C. Fabjan, predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije, pa je ob velikopoteznih načrtih elektrodistribucije poudaril, da bi morali že zdaj začeti izobraževati kadre, če želimo zagotoviti ustrezen razvoj NEK 2. Okoljski vidik v energetskem razvoju je izpostavila klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, ki je opozorila na pomen energetske pismenosti prebivalcev. Poudarila je, da so tehnologije za zeleni prehod pripravljene, potrebno pa je izobraževanje ljudi in komunikacija z njimi. Predsednik upravnega odbora GZS Severno Primorske gospodarske zbornice Boštjan Jerončič pa je med dilemami zelenega prehoda opozoril energetike, da gospodarstvo nujno potrebuje stabilen vir električne energije, saj vsakršen izpad pri preskrbi povzroča gospodarsko škodo.

"Elektrika je energija 21. stoletja"

Na drugem omizju so predstavniki elektrodistribucijskih podjetij in Elesa govorili o vlogi distribucijskih podjetij pri zagotavljanju zanesljive distribucije električne energije. Nove tehnologije, ki se razvijajo tako na strani proizvodnje kot distribucije, zahtevajo sodoben, predvsem pa robusten in odporen elektroenergetski sistem, ki se prilagaja ponudbi in povpraševanju po električni energiji. Zato so viri financiranja ključni izziv distribucijskih podjetij. "Elektrika je energija 21. stoletja. Od nje smo odvisni tako regulator, upravljavec, država in uporabniki distribucijskega omrežja. Za zeleni prehod je potrebna aktivna vloga vseh."

Potem ko je Eles oktobra lani pripojil Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo (SODO), je prevzel tudi obveznost izdelave razvojnega načrta distribucijskega omrežja. Ta je bil v javni razpravi do 30. aprila, ko je bilo še mogoče oddati pripombe k posvetovalnemu dokumentu. V zadnjem Elesovem načrtu za obdobje 2025-2034 naj bi v Sloveniji za naložbe v razvoj distribucijskega sistema namenili 4,5 milijarde evrov. Od tega 3,2 milijarde evrov v omrežje srednje in nizke napetosti, velik del naložb je obnova dotrajane elektroenergetske infrastrukture. Po zdaj veljavnem desetletnem načrtu pa naj bi v prenosno omrežje investirali 800 milijonov evrov do leta 2032. Vendar bo tudi za prenosno omrežje ELES letos pripravil nov desetletni načrt za obdobje 2025-2032, ki ga bodo konec letošnjega septembra poslali v soglasje agenciji za energijo. 

Prvi mož Elesa Aleksander Mervar pojasnjuje, da novi pristop pri načrtovanju potrebnih naložb v elektrodistribucijsko omrežje omogoča realnejše ocenjevanje potrebnih vlaganj, Hkrati pa naj bi omogočal zmanjšanje potrebnih naložb s kombiniranimi ukrepi na strani odločevalcev in strani aktivnih uporabnikov. Med naborom ukrepov so: usmerjanje priključevanja proizvodnih naprav na lokacije, ki so za omrežje bolj sprejemljive; prilagajanje oddajanja električne energije proizvodnih naprav v omrežje; spodbujanje uporabe hranilnikov električne energije v kombinaciji s sončno elektrarno; spodbujanje uporabe hišnih sistemov upravljanja energije; prilagajanje odjema toplotnim črpalkam, električnim vozilom in baterijskim sistemom in uvedba naprednih tehnologij ter rešitev v distribucijskem sistemu (napredno vodenje in regulacija napetosti, uporaba prožnosti, digitalizacija).