Zakaj imamo v Sloveniji le tri vetrnice?

Zakaj ima Slovenija le tri vetrnice? Si lahko glede na zastavljene cilje deleža obnovljivih virov energije privošči energetski kolač brez vetra?

Danes je pred Slovenijo postavljeno pričakovanje do 46 odstotkov deleža energije iz obnovljivih virov, pa še 27 odstotkov ne dosegamo, je bil v nedavnem intervjuju za Večerovo sobotno prilogo jasen minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in ocenil, da je realna zmožnost Slovenije 35 odstotkov obnovljive energije do leta 2030. Tegobe so znane - zaprtje TEŠ 6 in povečevanje porabe energije. Kje je torej še prostor? Sonce in lesna biomasa že, a težko nadomestita tako velik izpad, kot ga bo pridelala termoelektrarna. Eden od odgovorov je lahko veter, ki je s potencialom na "neproblematičnih" območjih 18 teravatnih ur, na območjih z določeno prilagoditvijo pa 34 teravatnih ur (analiza RES Slovenija), edina spodobna konkurenca jedrski energiji. A preprek je več - med glavnimi je odklonilno mnenje javnosti do velikanskih objektov z vrtečimi se rotorji. Sodobne vetrnice namreč skupaj z eliso merijo okoli 200 metrov.

Uredba za boljše sodelovanje z občinami

Zaradi izboljšanja sprejemljivosti je bila sprejeta uredba o enkratnem nadomestilu za občine, ki bi izkazale interes za postavitev vetrnih elektrarn. Osnova za nadomestilo je vezana na inštalirano moč vetrne proizvodne naprave in znaša 200.000 evrov na en megavat (MW) inštalirane moči proizvodne naprave. Nadomestila se bodo podeljevala za večje vetrne proizvodne naprave, katere inštalirana moč je enaka ali večja od enega MW. Za vetrne proizvodne naprave z inštalirano močjo, ki je manjša od 1 MW, občina ne bo upravičena do nadomestila. A zgolj nadomestilo ne bo dovolj, kaže že nerodni primer poizkusa postavljanja vetrnic na območju Treh Kraljev in Areha na Pohorju. Grenak priokus je kljub zavrnitvi gradbenega dovoljenja ostal in odpor proti vetrnicam verjetno še nikdar ni bil tako močan, tudi ko gre za druge lokacije - Divača, Mislinja ...

V nevladni organizaciji Greenpeace uredbo o enkratnem nadomestilu občini za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav podpirajo, saj so zagovorniki prehoda na 100-odstotno obnovljive vire, a obenem poudarjajo, da bo pri uvajanju projektov vetrne energije v prihodnje potreben celovitejši pristop, še posebej pri vključevanju lokalnega prebivalstva v vse faze projekta: "Hkrati se strinjamo s pomisleki občin, da se mora tovrstna nadomestila urejati sistemsko in tako zagotoviti, da lahko občine na nadomestilo računajo dolgoročno, preko mandata trenutne vlade. Lokalni prebivalci so bili pri umeščanju dosedanjih vetrnih projektov večinoma izključeni iz pogovorov in načrtovanja. Izkušnje iz tujine in tudi številne študije kažejo, da je prav vključevanje lokalnega prebivalstva že od prvih faz projekta ključno za prepoznavanje razvojnega potenciala lastnih regij s strani lokalnega prebivalstva in ne nazadnje tudi za njegovo uspešnost."

Med zadnjimi v Evropi

Nobena skrivnost ni, da smo pri izkoriščanju vetra drugi najslabši v Evropi, manj vetrnic ima samo še Malta. Če želimo v Sloveniji doseči podnebno nevtralnost do leta 2040, se v prihodnosti ne moremo zanašati zgolj na izkoriščanje sončne energije, projekt izgradnje drugega bloka pa je podložen s številnimi pogojniki. Lena Penšek, Greenpeace Slovenija: "Edini način umeščanja v prostor je sodelovanje z lokalnimi prebivalci, pri čemer naj tem prebivalcem vetrna energija prinašati jasne koristi. Država in investitorji morajo pri izvajanju projektov nasloviti vse skrbi in pomisleke lokalnega prebivalstva, zato vse, ki načrtujejo nove projekte, pozivamo, naj bo odprta in jasna komunikacija z lokalnim prebivalstvom prvi korak. Od postavitve prve vetrnice v Sloveniji je minilo deset let, v tem obdobju smo postavili le dve dodatni vetrnici. Ne pozabimo, zakaj to delamo – podnebna kriza je tukaj in zdaj. Še enega takšnega obdobja si Slovenke in Slovenci, predvsem pa mlajše generacije, preprosto ne moremo privoščiti." Na skupnostni princip ali vsaj čim večje sodelovanje lokalnega prebivalstva na vseh ravneh odločanja stavijo tudi na pristojnem ministrstvu.

Prednostna območja prednostno

Poleg negativnega odnosa ljudi do vetrnih elektrarn investitorji velikokrat iščejo prostor za vetrnice na naravovarstveno pomembnih območjih. Eden od odmevnejših tovrstnih primerov je bil poizkus umeščanja vetrnic na Volovjo reber, kjer so znane selitvene poti orlov, tudi nedavni pohorski primer je poleg glasnega "ne" domačinov dobil še negativna mnenja pristojnih zavodov. Rešitve napoveduje seznam prednostnih območij, ki naj bi bil pripravljen jeseni. Predhodna raziskava RES Slovenija pa je že dala prve izrise območij z dovolj vetrnega potenciala.

Enako menijo tudi v Greenpeace Slovenija, kjer upajo, da bo Vlada Republike Slovenije v luči nadaljnjih korakov izkoriščanja potenciala vetrne energije čim prej izdala Akcijski načrt za 'namenska območja' obnovljivih virov energije (ang. "go-to zones"). S tem Akcijskim načrtom se bodo začrtala prednostna področja umeščanja vetrne energije, zato mora načrt upoštevati vnaprej zakonsko določeno minimalno oddaljenost od naselij ter hkrati prioritizirati umeščanje vetrnega potenciala na degradirana območja.