O nagradi odloča petčlanska žirija, v kateri imajo svojega predstavnika časnik Večer, Društvo za humanistična vprašanja Argo, Društvo slovenskih pisateljev in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije skupaj s Slovensko sekcijo IBBY. V letošnji žiriji so zasedali Darka Tancer-Kajnih (predsednica), Norma Bale, Klara Širovnik, Lenart Zajc in Alenka Urh.

Nominirana dela za 28. večernico so:

Ambrož Kvartič: Rimana kaša
(Miš založba, 2023)

Feri Lainšček: Življenje nima naslova (Slovenska matica, 2023)

Lovro Matič: Mali črv Oto in druga golazen (Mladinska knjiga, 2023)

Marjana Moškrič: Sneg (KUD Sodobnost International, 2023)

Sebastjan Pregelj: Zmaj nad mestom (Miš založba, 2023)

Žirija je v svoji utemeljitvi nagrade za zmagovalno delo Sneg Marjane Moškrič med drugim navedla: 
"Roman Marjane Moškrič, umeščen v izrazito distopično okolje, se z izjemno družbenokritično ostrino in problemsko naravnanostjo dotakne ključnih vprašanj sodobnega sveta. Preko skupine najstnikov, ki se soočajo z nefunkcionalno družbo na robu totalitarizma, avtorica prikaže globoko prežeto vizijo upanja. Narava, prijateljstvo in ljubezen predstavljajo temeljne vrednote, ki premagajo izrojenost kolektiva (kot se za mladinski roman tudi spodobi). Ta svež prispevek k mladinski književnosti v slovenskem literarnem prostoru izstopa s svojo sposobnostjo, da bralca povede v globok premislek o sodobnih družbenih problemih, skritih za tančico fikcije.«

Marjana Moškrič bo nagrado večernica prejela v petek, 13. septembra 2024, ob 19. uri na podelitvi ob letošnjem srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti. 

Finaliste za večernico za preteklo založniško leto je izbrala petčlanska žirija, ki jo sestavljajo:
dr. Dragica Haramija, predsednica žirije in predstavnica Društva slovenskih pisateljev, dr. Barbara Zorman, predstavnica Društva za humanistična vprašanja Argo, Darka Tancer Krajnih, predstavnica revije Otrok in knjiga, Alenka Urh, predstavnica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in Slovenske sekcije IBBY, in Klara Širovnik, predstavnica Večera.

Nominirana dela za 27. večernico so: 

Špela Frlic: Bleščivka (MKZ, 2022)

Igor Karlovšek: Sotočje (Miš založba, 2022)

Sebastijan Pregelj: Coprnica pod gradom (Miš založba, 2022)

Luna J. Šribar: Grizolda in Maček (MKZ, 2022)

Bina Štampe Žmavc: Skrinjica sinjega maka (Založba Pivec, 2022)



Žirija je v svoji utemeljitvi nagrade za zmagovalno delo Bleščivka Špele Frlic med drugim navedla:
V malo več kot tednu dni se odvije fantastična zgodba, ki ima dva književna prostora: Bleščivko (tudi naslov romana) in goščavo, kjer se vzpostavi Megleni kralj. Ta ima vpliv na prebivalce Bleščivke, a ga s skupnimi močmi premagajo. Fantastični roman odpira pomembna vprašanja o zaupanju, razumevanju, sprejemanju različnosti in strpnost. Roman vsebuje subtilno podani nauk: strah in  nestrpnost se zažreta v vse pore družbe in onemogočita normalno delovanje kolektiva. Otroci so tisti, ki s svojim ravnanjem predajo odraslim pomembno sporočilo o negativnih učinkih predsodkov in moči skupnosti.

Špela Frlic bo nagrado večernica prejela v petek, 15. septembra 2023, ob 19. uri na podelitvi ob letošnjem srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti.

Finaliste za večernico za preteklo založniško leto je izbrala petčlanska žirija, ki jo sestavljajo: dr. Dragica Haramija, predsednica žirije in predstavnica Društva slovenskih pisateljev, dr. Barbara Zorman, predstavnica Društva za humanistična vprašanja Argo, Darka Tancer Krajnih, predstavnica revije Otrok in knjiga, Alenka Urh, predstavnica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in Slovenske sekcije IBBY, in Melita Forstnerič Hajnšek, predstavnica Večera.

Nominirana dela za 26. večernico so: 

Irena Androjna
Modri otok (Mladinska knjiga)
Ilustracija: Eva Mlinar

Jana Bauer
Kako objeti ježa (KUD Sodobnost) 
Ilustracija: Peter Škerl 

Nataša Konc Lorenzutti
Tronci (Mladinska knjiga) 
Ilustracija: Ana Zavadlav 

Vinko Möderndorfer
Sončnica (Mladinska knjiga) 

Maša Ogrizek
Lisičja luna (Miš založba) 
Ilustracija: Tina Dobrajc

Žirija je v svoji utemeljitvi nagrade za zmagovalno delo Maše Ogrizek Lisičja Luna med drugim navedla: 
Skozi pripoved nas vodi dvanajstletna Zoja, ki jo je usodna nesreča ponesla v čarobni zimzeleni gozd. Tam spozna štiri prijatelje, Benjamina, Sofijo, Medejo in Arturja. Vsi otroci so se že začeli spreminjati v živali. Če v času dveh polnih lun ne najdejo poti iz čarobnega gozda, se bo njihova preobrazba dovršila in postali bodo svete živali. Gre torej za fantastično pripoved v izmišljenem svetu. Ta pa bralca ne poskuša pritegniti z literarnimi posnetki posebnih učinkov ali z eksotiko. Prav tako ne gre prvenstveno za poskus, da bi fantastični svet (z umetniškim potujevanjem) držal ogledalo dejanskemu, čeprav je v čarobnem zimzelenem gozdu Lisičje lune mogoče prepoznati številne znane pojave. Že njegov mejni, liminalni značaj spominja na ujetost med življenjem in smrtjo, med otroštvom in odraslostjo, pa tudi na ljudi na begu, brez domovine, doma. Čarobni zimzeleni gozd je več kot alegorija; je mitski kraj. Bralce, ki stopijo vanj, vabi k razmišljanju o naravi časa, odnosu do smrti, usode, svobode, skupnosti, narave. Mitsko-pravljični kronotop čarobnega gozda je zamejen z magičnim risom – reko časa in štirimi živalskimi varuhi, ki so hkrati ugrabitelji, saj so otroke iztrgali iz njihovih dotedanjih življenj. V čarobnem gozdu so otroci zunaj nevarnosti, ki jih je pripeljala tja, a obenem ujetniki, čeprav jim nihče ne prepoveduje, da bi odšli. Vprašanja in odgovori se, skratka, prepletajo v krogu kot uroboros. Ena ključnih odlik estetskega doživetja nagrajenega romana je njegova likovna oziroma grafična urejenost. Lisičja luna iz skrajno bolečih stvari stke gozd besednih podob, ki je temen, topel, globok in zdravilen.

Maša Ogrizek bo nagrado Večernica prejela v petek, 23. septembra 2022, ob 19. uri na podelitvi ob letošnjem srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti.

Za nagrado se lahko potegujejo vsa izvirna pesniška, prozna in dramska besedila za otroke in mladino, ki so izšla v preteklem letu (ali imajo letnico 2020) v knjižni obliki pri kateri od slovenskih založb ali v samozaložbi. Žirija bo upoštevala dela, ki jih bodo avtorji, založniki, institucije, društva in posamezniki v dveh izvodih poslali do 22. maja 2021 na naslov Časnik Večer, d.o.o., Ul. slovenske osamosvojitve 2, Maribor, s pripisom Za večernico.

Petčlanska žirija, ki jo sestavljajo predstavniki Časnika Večer, Društva slovenskih pisateljev, Društva za humanistična vprašanja Argo, revije Otrok in knjiga in Zveze bibliotekarskih društev in sekcije IBBY IBBY (Barbara Pregelj, Alenka Urh, Dragica Haramija, Darka Tancer Kajnih in Melita Forstnerič Hajnšek), bo izbrala najprej pet nominiranih del, potem pa najboljšemu med njimi in avtorici oziroma avtorju podelila nagrado (v znesku 3000 evrov) na srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti letos jeseni.

Finaliste za večernico za preteklo založniško leto je izbrala petčlanska žirija, ki jo sestavljajo predstavniki Časnika Večer, Društva slovenskih pisateljev, Društva za humanistična vprašanja Argo, revije Otrok in knjiga ter Zveze bibliotekarskih društev in sekcije IBBY (predsednik dr. Igor Saksida in članice Darka Tancer Kajnih, Kaja Bucik Vavpetič, dr. Dragica Haramija in Petra Vidali).

Nominirana dela za večernico 2019 so bila:

• Igor Karlovšek: Pobeg (Miš)
• Boštjan Gorenc – Pižama: Si že kdaj pokusil luno? (Mladinska knjiga)
• Andrej Rozman Roza: Rimuzine in črkolazen (Mladinska knjiga)
• Vinko Möderndorfer: Babica za lahko noč (Miš)
• Peter Svetina: Timbuktu Timbuktu (Miš)

Žirija je v svoji utemeljitvi navedla:
Z zbirko Rimuzine in črkolazen Andrej Rozman Roza dosledno raziskuje nove možnosti nonsensa: pesem se izroča čisti jezikovni igri izmišljanja nenavadnih tvorjenk (npr. česenbula), ustvarjanja rim (Ples besed), iskanja besede v besedi (Skrite živali), preobražanja slovničnih pravil (npr. množinski samostalniki v pesmi Parniki) in povezovanja enakozvočnic (Potovanje od para do para). Pogosti so tudi predstavni nonsens kot spreminjanje razmerij med predmeti in osebami (Štiri čudne), aliteracijsko lepljenje besed (Kaj je abeceda?) in igra s stalnimi besednimi zvezami, ki se preoblikujejo v daljše pripovedne pesmi (Mokro, slano in prostrano). Ta vrsta poezije prevladuje v sklepnem delu zbirke – inovativne teme v tem delu so vprašanja prevzemanja tujih besed, pomen pogovora (Nekaj ti moram povedat) in že v prejšnjih zbirkah značilen upor zoper pravila, ki je dosežen z nenavadnimi preobrati pesemske zgodbe in medbesedilnimi navezavami (Ne pogovarjaj se med predstavo). Nekatera sklepna besedila upesnjujejo sodobne razvade in negativne človeške lastnosti (Grozljiva zgodba o tem, zakaj ni mogoče imet vsega), druga se vrnejo k igri s črkami in besedami(Črke s krono) – pesniška zbirka zaokroženo nadgrajuje prepoznavno poetiko igrivega upora zoper pravila(slovnice in logike) in zagovarja svobodo ustvarjalnosti. Saj veste: ko se pesniška muza muza, je slon v naslonjaču, ris v brisači in krt v krtači – in tedaj in sedaj s kupa črk izgine plesen in pod njo zbudi se pesem.

Andrej Rozman Roza bo nagrado Večernica 2019 prejel v petek, 25. septembra 2020, na podelitvi ob letošnjem srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti.

Dobitnico večernice je izbrala petčlanska žirija - predsednik dr. Igor Saksida in članice Darka Tancer Kajnih, Kaja Bucik Vavpetič, dr. Dragica Haramija in Petra Vidali. Žirija je v svoji utemeljitvi navedla: »Nagrajeno delo je druga knjiga iz izvrstne štiridelne zbirke Trio Golaznikus, ki jo sestavljajo prepletene kratke pripovedi o prijateljstvu med deklico in dvema dečkoma. Že prva knjiga (Ne bi smel odpreti tistih vrat) dokazuje, da gre za zelo kakovostno in slogovno prepričljivo delo (avtentičen sleng osrednjih oseb, igra z imeni), ki vsakodnevne potegavščine otrok, starih osem let, nadgrajuje s posrednim opozarjanjem na stereotipe ter na pomen ustvarjalnosti in prijateljstva: Liam, Tomaž in Lija postanejo nepremagljivi trio Golaznikus. V delu Babi nima več telefona gre avtor še naprej: med dogodivščine tria vplete sijajno zgodbo o možnosti empatije med mladostniki, v kateri je rahločutno zajeto tudi soočanje s smrtjo bližnjega. Uvodni sodobni ton daje pripovedi motiv Samokie, ki je res velik telefon, večji celo od atijeve copate. Pogovor med tremi prijatelji steče o njegovih lastnostih v povezavi z igrami, grmenjem orožja in s kriki zombijev, šolskim redom in fotografiranjem. Zapeljivo, a hladno govorico sodobne tehnologije nato preglasi spor, ko Tomaž ugotovi, da ima Liam v predalu spravljeno plastično otroško punčko – spomin na babi, pove njen jezni lastnik. V duhovitem dvogovoru mama Tomažu pojasni, da ima punčka prav poseben pomen – Liamu je bila tolažba v času, ko sta se njegova mama in oče razšla. Tomaž in Lija naredita načrt, da Liam ne bo več užaljen: telefon je namenjen pogovoru, zato želijo poklicati predsednika države in ga vprašati, če hodi kakat, pokramljali bi z Batmanom in nindža želvami, uspe pa jim priklicati Petra Klepca, a jim ta pove, da se dandanes kot učitelj bojuje proti neumnosti. Duhoviti, igrivi, celo nonsensni telefonski podvigi tria se spremenijo v tih, poetičen prikaz pravega pogovora, ki ga ne more vzpostaviti še tako super zmogljiv mobilnik – Liamova plastična punčka je telefon do babi, ki je ni več. Vrli trio se zave, da za nekatere stvari potrebuješ le srce, ki se spominja in čuti. To novo spoznanje, ki se v zgodbo vplete povsem brez moraliziranja ali cenene solzavosti, jih še bolj poveže, in na koncu se, kot se za druščino spodobi, v Liamovi sobi razdivjajo v sproščeni igri.

"Punčka pa jih je samo gledala in se jim smejala, enako kot že osemdeset let za Liamovo babi in mami."


Nominirana dela za večernico 2018 so bila:

• Andrej E. Skubic: Babi nima več telefona
• Igor Karlovšek: Preživetje
• Feri Lainšček: Ne
• Vinko Möderndorfer: Jaz sem Andrej
• Janja Vidmar: Črna vrana