Na Kozjanskem in v Obsotelju, med Celjem in Brežicami, so poznoantično obdobje, zgodnjekrščanska in staroslovanska kultura ter mitologija pustili močno sled. Že več desetletij jih raziskuje Slavko Ciglenečki, upokojeni arheolog na Inštitutu za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Sazu. "Zgodovina nas uči marsikaj, če hočemo nauke videti in upoštevati," pravi. Zato je preteklost dobro poznati. To znanje pa imajo navadno le redki ljubitelji zgodovine. Na terenu je Ciglenečki večkrat opazil, da ljudje preteklost svojega okolja slabo poznajo, zato se ta zapuščina težje ohranja. "Če bi znanje obstajalo, bi bili ljudje bolj ponosni na zgodovino. V šolah in v turizmu je treba več govoriti o tem, da bi ozavestili, kaj zgodovina pomeni in kako bogata je – vsaj iz nekaterih obdobij. To pa lahko izvedo le preko konkretnih predmetov ali najdišč," poudarja.
Ena od priložnosti za boljše poznavanje naših korenin je tudi pozornost, ki je bila preteklosti namenjena letos, v evropskem letu kulturne dediščine. Ta namreč odraža vrednote ljudi na določenem prostoru ter vpliva na oblikovanje njihove identitete. Identiteto in vrednote širšega Celjskega, od koder izhaja tudi Ciglenečki, so sooblikovali ljudje, ki so tu živeli že pred Slovani. Spomin nanje se še ohranja v imenih krajev, kot so Laško, Lahovno, Lažiše, Laše. Drugod pa tudi v kurentovanju in borovem gostivanju. "To izhaja iz običajev zadnjih rimskih, ne slovanskih poganov v pozni antiki, tik pred nastopom krščanstva. Tudi ti preostanki, ki so ponekod še prisotni v naši kulturi, so vrednota in duhovno izročilo, ki je bilo tekom stoletij močno spremenjeno, ampak v neki obliki še živi in vpliva na našo kulturo," pojasnjuje. Arheologi te ostanke odkrijejo, ljudem pa jih morajo približati drugi strokovnjaki – pedagogi in turistični delavci. Ne le poznoantične postojanke, ki jim je Ciglenečki posvetil več pozornosti, tudi gradovi in njihove ruševine so zanimivi. "Ta prostor je bil v poznem srednjem veku mejno območje proti Ogrom, zato ima številne gradove – Kunšperk, Planina, Pilštanj, Kozje, Rogatec. Marsikaj se je dogajalo na teh gradovih. Te zgodbe bi se dalo izkoristiti, urediti poti in tako vključiti kulturno dediščino v današnje življenje, rekreacijo, turizem," našteva priložnosti. Najdišča na Celjskem so namreč večinoma v naravnem okolju.
Vsak predmet in vsak ostanek zgradbe ima svojo zgodbo, ki nam lahko veliko pove o naši sedanjosti in iz katere se lahko marsikaj naučimo
