Zaostrovanje trgovinske vojne ni dobro za Evropo

ZDA in Kitajska, ki sta v zadnjih dveh letih v trgovinskem sporu, sta največji trgovinski partnerici Evropske unije. ZDA so po podatkih evropske komisije največji trg za izvoz blaga iz EU, na drugem mestu je Kitajska. Pri uvozu blaga v EU je obratno - na prvem mestu je Kitajska pred ZDA. Tako pri izvozu kot uvozu blaga iz ZDA v EU so na prvih treh mestih avtomobili in stroji, kemikalije in industrijsko blago. S Kitajske EU uvaža predvsem industrijske in potrošne dobrine, stroje in opremo, oblačila in obutev. Podjetja iz EU pa na Kitajsko prodajajo v glavnem stroje in opremo, avtomobile, letala in kemikalije.
Med članicami EU je Nemčija največja izvoznica blaga v ZDA, Velika Britanija pa največja uvoznica od tam. Nemčija je med članicami EU prav tako največja izvoznica blaga na Kitajsko, Nizozemska je največja uvoznica. Ker je Nemčija največja gospodarska partnerica Slovenije, njeni gospodarski odnosi z ZDA in Kitajsko posredno vplivajo tudi na slovensko gospodarstvo.
V skladu z rekom, da tam, kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, so evropska podjetja računala, da bodo imela koristi od trgovinskega spora med ZDA in Kitajsko. V evropskih podjetjih so bili prepričani, da bodo Kitajci potem, ko se jim je zaradi uvedbe carin podražilo blago iz ZDA, več kupovali od evropskih podjetij. Toda anketa evropske gospodarske zbornice v Pekingu je pokazala, da evropskim podjetjem trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko bolj škoduje kot koristi. Uvedba carin je povzročila negotovost, v kitajskih podjetjih porabijo več časa za odločanje o vlaganjih, kar vpliva na upočasnitev gospodarske rasti na Kitajskem.

Trgovinski spor zdaleč ni edini problem

Anketa je bila narejena januarja in februarja, to je pred zadnjim valom uvedbe carin, ko so ZDA maja dvignile uvozne carine za deset do 25 odstotkov za blago v vrednosti 200 milijard dolarjev, Kitajska pa je kot protiukrep dvignila carine za uvoz ameriškega blaga v vrednosti 60 milijard dolarjev.
Trgovinski spor zdaleč ni edini problem, s katerim se evropska podjetja soočajo na Kitajskem, je še pokazala anketa. Več kot polovica ugotavlja, da se kitajska podjetja pri vstopu na trge v EU soočajo z manj ovirami kot evropska pri vstopu na kitajski trg. Pred dvema letoma je deset odstotkov evropskih podjetij poročalo, da so morala kitajskim partnerjem prepustiti svoje tehnologije, zdaj je takšnih 20 odstotkov.
Zaprtost kitajskega trga za naložbe evropskih podjetij ob tem, da kitajska državna podjetja lahko tako rekoč brez ovir kupujejo podjetja v EU, vse bolj skrbi tudi evropske voditelje v Bruslju, Berlinu in Parizu. Francoski predsednik Emmanuel Macron se je marca, ko je na uradnem obisku v Parizu gostil kitajskega predsednika Xi Jinpinga, odločil poklicati na pogovore nemško kanclerko Angelo Merkel in predsednika evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja. Vsi trije evropski voditelji so Jinpingu po poročanju Reutersa dali vedeti, da so se pripravljeni pridružiti njegovi pobudi za vzpostavitev nove svilne ceste Pas in cesta, če Kitajska v zameno evropskim podjetjem zagotovi lažji dostop do njenega trga.

Soliranje Italije in Madžarske

S pobudo Pas in cesta se želi Kitajska z infrastrukturo po kopnem in morju povezati z jugovzhodno in osrednjo Azijo, Bližnjim vzhodom, Evropo in Afriko. Toda enotnost, ki so jo Jinpingu skušali pokazati Macron, Merklova in Juncker, so takoj spodnesli Italijani, ki so se kot prva zahodna država pridružili pobudi Pas in cesta. Maja je to pobudo podprl tudi predsednik madžarske vlade Viktor Orban.
Nato sta aprila na vrhu v Bruslju EU in Kitajska dosegli dogovor o skupni izjavi o prihodnjih odnosih. Po besedah predsednika evropskega sveta Donalda Tuska ta izjava "utira pot partnerstvu, ki temelji na vzajemnosti". Kitajski premier Li Keqiang pa je razlagal, da izjava jasno opredeljuje cilje v skupnem interesu. Dobra je tako za Kitajsko kot za enotnost EU. EU tako ZDA in Kitajski pošilja nejasne signale, kaj hoče.

Utvara, da je mogoče ustaviti zgodovino

ZDA zbliževanje med EU in Kitajsko ne ustreza. V začetku aprila so se po poročanju revije Atlantic na ameriškem zunanjem ministrstvu zbrali diplomati iz Evrope in zaveznic ZDA iz Azije in Latinske Amerike. Američani so slab mesec dni pred drugo konferenco pobude Pas in cesta v Pekingu od njih zahtevali podpis skupne izjave, s katero bi obsodili to kitajsko pobudo in tako Xi Jinpingu, ki je bil gostitelj konference, poslali močno sporočilo.

Avtomobili kot del spopada

Max Zenglein z inštituta za kitajske študije Mercator je za Deutschlandfunk dejal, da zaostrovanje trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko ni dobro za Evropo. Obstaja nevarnost, da se bo znašla v navzkrižnem ognju te vojne. Seveda pa jo obe strani skušata pridobiti na svojo stran. V tem smislu je Evropa tudi del vojne.
Trump pa s trgovinsko vojno grozi tudi EU. Ministri, pristojni za trgovino, so ga maja na rednem zasedanju v Bruslju vnovič posvarili pred posledicami uvedbe carin za uvoz evropskih avtomobilov v ZDA. Uvedbo teh carin je Trump lani preložil po pogovoru z Jeanom-Claudom Junckerjem. Dogovorila sta se, da se bosta obe strani začeli najprej pogajati o ukinitvi carin za nekatere industrijske dobrine - in dokler ti pogovori ne bodo končani, novih carin ne bosta uvajali. EU je po besedah evropske komisarke za trgovino Cecilie Malmstrom za začetek teh pogajanj že pripravljena.

Z nemškim je v nevarnosti tudi slovensko gospodarstvo

Donald Trump je maja uvedbo carin za uvoz evropskih avtomobilov preložil še za 180 dni. Uvedba teh carin bi prizadela predvsem nemške proizvajalce in s tem posredno tudi njihove dobavitelje iz Slovenije. Trump EU grozi s trgovinsko vojno, ker ima pri trgovanju z ZDA presežek. Lani je že uvedel carine za uvoz jekla in aluminija iz EU in EU je kot protiukrep uvedla carine za različno blago iz ZDA.
Negotovost za EU pomeni tudi brexit, saj je Velika Britanija tretje največje gospodarstvo v EU in pomembna vez med EU in ZDA. Donald Trump je Britancem v tem tednu v Londonu obljubljal "odličen trgovinski sporazum". Izvedenci sicer pravijo, da je na poti do tega sporazuma precej ovir, zato utegnejo pogajanja trajati več let. Poleg tega Velika Britanija pogajanj z ZDA ne more začeti, dokler ne izstopi iz EU.
Evropska komisija je maja v spomladanski gospodarski napovedi zaostrovanje trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko pa negotovost glede brexita navedla kot glavni grožnji za evropsko gospodarstvo. Nadaljnje zaostrovanje trgovinskih sporov po svetu lahko po oceni komisije povzroči "velik šok" za EU. Analitiki ob tem izpostavljajo, da EU ta šok lahko zelo omili, če države članice nastopijo enotno.
K enotnosti so jih lani septembra pozvali tudi poslanci evropskega parlamenta, ko so sprejeli strategijo za omejevanje kitajskih naložb v EU. V Evropi v zadnjih letih kitajska državna podjetja kupujejo letališča, pristanišča, naftne terminale, energetska podjetja, visokotehnološka podjetja. Kitajska je v zadnjih desetih letih v Evropi investirala vsaj 318 milijard dolarjev.