V politiki ni moških ali ženskih tem. So samo ukrepi, ki lahko vplivajo na ženske ali moške neposredno ali posredno. Vse sprejete odločitve pa imajo slej ko prej vpliv na vse nas," pravi Jasmina Vidmar, generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije, nekdanja mestna političarka, po izobrazbi ekonomistka, zagovornica pravic živali, fotografinja ... Pomembna področja njenega delovanja v zadnjem času so poleg skrbi za enakomeren razvoj in finančno stabilnost vseh občin strokovna pomoč občinam na področjih njihovega delovanja, tudi pomoč pri integraciji romske skupnosti, podpora ženskam, vključenim v politiko, podpora različnim skupnostnim praksam, socialnemu podjetništvu in zadružništvu in mnoge druge. Njen angažma pa je posvečen tudi opozarjanju na spregledanosti žensk pri podeljevanja naziva častna občanka/častni občan Maribora.
Pri načrtovanju svojih naslednjih fotografskih projektov je namreč povsem po naključju pogledala, kdo vse je v Mariboru prejel najvišje priznanje mesta, častna občanka/častni občan Maribora. Najprestižnejše priznanje, ki se podeli ljudem, ki so pomembno prispevali k ugledu, razvoju, pomenu Maribora. In zelo negativno presenečena je ugotovila, da je v zgodovini podeljevanja naziva to priznanje prejelo 50 moških in samo ena ženska. "Od daljnega leta 1825 do danes mestni veljaki niso prepoznali ali ocenili, da si razen ene še kakšna uspešna ženska zasluži to priznanje. Primarij prof. dr. Zora Janžekovič, ki sem jo s kolegi in kolegicami 1999. predlagala kot prejemnico naziva častna občanka, je bila izjemna strokovnjakinja, ki je Maribor na področju zdravljenja opeklin postavila v center sveta. Zanesljivo pa ni bila edina izjemna ženska, ki je na svojem področju premikala meje, širila znanja, vodila in dodajala k vrednosti mesta. Spisek častnih občanov sedaj prikazuje sliko uspešnega moškega sveta. Kot da smo še v 19. stoletju, kjer so ženske bolj ali manj dejavne samo v zasebni sferi," ugotavlja.
V čem vidi razloge? "Nasploh imamo v mestu velike težave s svojo identiteto. Še bolj s prepoznavanjem in ohranjanjem spomina na ljudi, ki so temu mesto neposredno ali posredno veliko dali. Morda so pogoste turbulentne spremembe sistema, držav ... pomembno vplivale tudi na naš odnos do naše bližnje in daljne preteklosti, ljudje se odseljujejo, priseljujejo drugi in v takih razmerah se ljudje, ki v mestu živijo, težko prepoznajo, povežejo z nekim drugim časom in takratnimi ljudmi. Pa vendar to ne bi smelo biti opravičilo za toliko pozab in pogosto tudi ignorantskega odnosa, ki ga imamo do ljudi, ki so to mesto tako ali drugače gradili, povezovali. Posebno so globoko zabrisani in zakriti sledovi žensk. To sicer ni značilnost samo mesta ali Slovenije, temveč večine tistega sveta, h kateremu se prištevamo. Spregledali so jih moških pa tudi ženske, saj smo mi vsi, tako ženske kot moški, produkt vrednostnih okolij, v katerih so patriarhalni vzorci še kako prisotni."
Verjamem v družbo, kjer lahko tako ženske kot moški in vsi drugi izbirajo med vsem tistim, kar so ali si želijo biti
