zadnje objavljene

pogledi

več
Michaela Hyskova, učiteljica zgodovine iz Karlovih Varov

mnenje

več

V SOBOTO

(ŠESTI DAN) Potrošništvo naše (ne)vsakdanje

Mitja Sagaj Mitja Sagaj
26.11.2022
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Reuters

Število prejetih e-poštnih sporočil, ki vas opominjajo, kaj vse ste sinoči, pred iztekom črnega petka, "pozabili" v nakupovalnih košaricah spletnih trgovin, po možnosti z odštevalnikom, ki vam skuša ne le prikazati, da vam je ponudba še na voljo, pač pa tudi ustvariti učinek FOMO, torej vzbuditi strah pred tem, bi zamudili odlično priložnost, je lahko svojevrstna popotnica v današnji dan. V dan brez nakupovanja, ki je lahko - ali pa tudi ne? - predah med črnim petkom in spletnim ponedeljkom. Med dvema manifestacijama sodobnega potrošništva. Ki se nista zgodili naključno, pač pa skrbno premišljeno, načrtovano. A ne z mislijo na kupca, pač pa na prodajalca.

Skrbno so strokovnjaki za psihoanalizo in vedenjsko psihologijo, tudi vedenjsko perspektivo oziroma behaviorizem, kot jo imenujemo, dognali mehanizme in motive skupinskega mišljenja, da bi lahko nadzirali in spreminjali to mišljenje, posledično pa vedenje glede na želje tistih, ki štejejo denar, pardon, držijo niti. In ne da bi množice to vedele. Predvsem Edward Bernays, ki ga sicer označujemo za očeta odnosov z javnostmi, čeprav je bil v resnici oče propagande, je verjel v korelacijo med razumevanjem mehanizmov in motivov skupinskega mišljenja ter njegovim nadziranjem in spreminjanje - pri vplivanju na obnašanje potrošnikov s tem, kar je poimenoval inženiring soglasja, pa so mu veliko pomagala tudi spoznanja njegovega strica, Sigmunda Freuda. In tako se je začelo množično trženje, ki je pravzaprav spreminjanje množic. Zavedanje tega seveda pripelje do bridkega spoznanja - vsakršna bitka posameznika je vnaprej izgubljena. Pa čeprav se temu vselej spretno servira občutek, da je pravzaprav sam krojač svoje potrošniške usode. Eee, narobe …

Predvsem spoznanja psihologa Johna Watsona je behaviorizem spretno izkoriščal za potrebe marketinga in postavil trdne temelje, na katerih kapitalizem temelji še danes. Pogosto zavedeni, ne zavedni smo potrošniki danes, saj na naše vedenje močno vplivajo prikrite metode, naše odločitve pa so zato prej nezavedne kot zavedne. In zato so vsi tisti izdelki, ki so kljub skrbno dodelanemu lijaku spletnega potrošništva, ostali "pozabljeni" v nakupovalnih košaricah, zmage majhnega nad velikim. Zmage posameznika nad sistemom. Morda prvi trenutek neprijeten občutek poraza, ker da nismo izkoristili izjemne in predvsem "edinstvene" priložnosti, bo hitro pozabljen, še vsako v nekem trenutku vznemirljivo novost pa je čas hitro spremenil v nezanimivo samoumevnost, pa naj bo to nov mobilni telefon, računalnik, televizijski sprejemnik, celo pametni domači zvočnik … Skratka tehnologija, ki bo - kako ironično - algoritmom, ki danes s tem, da napajajo blagajne kapitalističnega sveta, pomagala krojiti svet posameznika.

Čeprav je danes težko verjeti prvim možem velikih IT-korporacij, ki upravljajo družbena omrežja, ko nas prepričujejo, da nam res ne prisluškujejo - saj poznate situacije, ko se z nekom pogovarjate o določeni stvari in že naslednji hip v svojem brskalniku ali na zidu družbenega omrežja zagledate oglase za prav to -, pa naj bi bilo menda res, kar govorijo. Marc Zuckerberg (Facebook oziroma Meta), Adam Mosseri (Instagram) Elon Musk (Twitter) in drugi nam menda res ne prisluškujejo, le algoritmi njihovih omrežij so tako izpopolnjeni, da znajo do potankosti predvidevati, kaj si v nekem trenutku zaželimo, o čem razmišljamo, celo to, kaj sanjamo. Lahko pa je seveda tudi drugače - lahko sanjamo, razmišljamo in si zaželimo natanko to, kar želijo algoritmi. Kajti življenje danes je en sam algoritem. In podatki največji kapital, ki ga napaja. Podatke pa, hote ali ne, ustvarjamo vsi. In - vede ali nevede - soglašamo tudi z njihovo nadaljnjo obdelavo. Zato nas danes algoritmi poznajo bolje, kot se poznamo sami. In ker za njimi stojijo mojstri svojega posla, ne spregledajo niti najmanjših podrobnosti, ki lahko sprožijo naše vedenje, ko smo v vlogi potrošnikov. Vselej znajo odgovoriti na naše večno vprašanje, kaj neki je tukaj zame, pa tudi, kaj bom dobil z uporabo posameznega izdelka ali storitve oziroma katera možnost mi bo dala največ za denar in čas, ki ju vlagam v to. In vselej znajo uporabiti tudi pomanjkanje kot sprožilec za našo nakupno odločitev. Če je ponudba redka priložnost, se vključi omenjeni mehanizem FOMO, ki praviloma nikoli ne zataji. Ker psihologija je pač hecna reč. Zato je vsak v nakupovalni košarici "pozabljeni" izdelek zmaga tudi nad samim seboj. Ta pa v takšnih trenutkih šteje največ.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?