Kadar se država odloči, da poseže po represiji, prizna svojo nemoč. Da očitno drugih vzgibov, ki bi neki negativni pojav lahko spreobrnili, nima več. In je edino, po katerem še lahko poseže, strožje kaznovanje. V tej luči je treba brati predlog NSi, ki bi zaradi nedavnega posnetka, kako na Kočevskem pripadniki romske narodnosti napadajo policiste, spremenil kaznovanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Tudi zato, ker je poslanka NSi Vida Čadonič Špelič, javna govorka stranke v tej temi, nedvoumno govorila o korenčku in palici. Češ, če korenček, torej nagrada, ne zaleže, je treba pograbiti za palico, torej kazen.
Da morajo pripadniki romske narodnosti upoštevati zakonodajo in norme, ki veljajo na našem ozemlju, če jih ne, je pač dejstvo, da sledi kazen. Ker da smo pred zakonom vsi enaki, je vehementno izjavljala poslanka, ko je sočasno zagovarjala zakonske spremembe, ki bi zaradi mladoletnega kršitelja romske narodnosti, ki je zakuhal incident na Kočevskem, kaznovala (vse) mladostnike za hujša kazniva dejanja z zaporom. Res da mladoletniškim, ki pa ga zdaj otrokom, starim od 14 do 16 let, ni mogoče izreči, saj so za to starostno kategorijo predvidene vzgojne kazni. Zdaj, glede na predlog NSi, bi bilo mogoče že 14-letnike za nasilništvo, napade na uradne osebe, pa tudi poškodovanje tuje stvari, vlome in kraje pospraviti za rešetke. In širi nabor tistih kaznivih dejanj, za katere bi bilo mogoče mladoletniški zapor izreči tudi starejšim mladoletnikom, torej otrokom, starim med 16 in 18 leti. In poslanka brez pomisleka ob tem doda, da so romski otroci "navsezadnje tudi žrtve staršev, saj jih ti, vedoč, da mladoletniki ne morejo biti kaznovani z zaporno kaznijo, silijo v kriminalna dejanja". Vsi ti predlogi, ne odneha Vida Čadonič Špelič, so njihovi predlogi, usmerjeni v zaščito in varnost ljudi.
Na populistični valj manjše od obeh opozicijskih strank je sicer zelo neprevidno stopil tudi notranji minister Boštjan Poklukar. Ta je v pogovoru na komercialni televiziji dejal, da je mladostniška kriminaliteta, pa ne le na področju romske populacije, velik problem in da bo treba na področju sankcij narediti korak naprej. Policija je v poročilu za minulo leto zabeležila skoraj triodstotno rast v deležu mladoletniške kriminalitete (v številki - 1552 kaznivih dejanj), a levji delež povečanja odnese s seboj medvrstniško nasilje. Mladoletniška kriminaliteta pa je bila v minulem desetletju v trendu rahlega upadanja.
Zaostrovanje kaznovalne politike ne prinese pravih učinkov na zajezitev problema.
Za to, da zaostrovanje kaznovalne politike ne prinese pravih učinkov na zajezitev problema, imamo v Sloveniji kar nekaj primerov. Za najhujša kazniva dejanja je bilo še pred nekaj desetletji mogoče izreči kazen največ 20 let zapora, zdaj je to 30 let ali celo dosmrtna ječa. Pa se število ubojev ali umorov (dokončanih ali ne) v zadnjem desetletju konstantno giblje od 30 do 50 na leto. Leta 2008, ko smo uzakonili dosmrtno ječo, je bilo teh kaznivih dejanj 30. Prejšnja desna vlada je, sovražno nastrojena do migrantov, uzakonila višje kazni za tihotapce. Zapori zdaj zaradi tega pokajo po šivih, pritisk nezakonitih prehodov meje pa ni nič manjši. Prometna varnost je tista, ki je pokazala pravo pot. S preventivo, ki je usmerjena prav na mlade, ki se v promet še vključujejo. In na dolgi rok prinesla obetavne rezultate. Trpanje otrok in mladostnikov za zapahe, četudi gre za idejo mladoletniškega zapora, je napačna smer. S takšno represijo mladostniku kvečjemu zapreš vrata možnosti, da bo v življenju stopil na pravo pot. Kajti ne gre spregledati visoke stopnje povratnikov v zaporniški sistem. Zato se bo tudi kaznivih dejanj romske narodnosti, predvsem mladih, treba lotiti druge, da preventiva deluje, so dokaz prav nekateri med njimi. A če se politika z njimi ukvarja le po ekscesih ali pred volitvami, kot pravijo Romi, rezultatov ne bo. Tudi ustanavljanje podskupine v delovni skupini, kar je bila nenazadnje tudi ideja premierja Robert Goloba, ki bo verjetno v prihodnosti dobila še kakšno podkategorijo, daje slutiti, da bo izkupiček najverjetneje pičel. Še toliko bolj, ker kakšnih konkretnih rešitev sredin veliki sestanek delovne skupine za obravnavo romske problematike ni ponudil.
A jahanje na valovih populistične politike, ki se hipno, a povsem nepravilno, brez kakršnihkoli analiz in premisleka odziva na posamezne izstopajoče primere, upanje v rešitve popolnoma pokoplje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
