Rojstvo Asterixa: Šest desetletij galskega junaka

Naklada prve izdaje je bila le 6000 izvodov. Od takrat je izšlo 39 samostojnih zgodb, prevedenih v 116 svetovnih jezikov in dialektov, v skupni nakladi 385 milijonov izvodov. Da bi si lažje predstavljali to količino: ti vsi izvodi tehtajo skupaj okoli 13.512 ton, kar bi seveda tudi Obelix težko dvignil. Avtorja Asterixa, tega najbolj znanega galskega junaka, sta René Goscinny (francosko-poljski pisatelj, pisec stripov, scenarist filmov in risank, 1926-1977) in Albert Uderzo (francoski stripovski ilustrator, umetnik in scenarist, 1927-2020).

Goscinny je najuspešnejši evropski stripovski avtor vseh časov. Pisal je scenarije za več stripovskih serij, med katerimi so najbolj znane Asterix, Lucky Luke (drugi najbolje prodajani evropski strip, takoj za Asterixom) in Iznogud. Rodil se je leta 1926 v Argentini, očetu Poljaku in mami Ukrajinki. Od tam se je preselil v Francijo, nato pa v New York, kjer je spoznal belgijskega striparja Morrisa. Z njim je soustvarjal strip Lucky Luke od leta 1955 do svoje prezgodnje smrti leta 1977. Uderzo, rojen leta 1927 v Franciji, je Goscinnyja spoznal leta 1951 in takrat se je začelo v vseh pogledih izjemno prijateljstvo. Skupaj sta ustvarila več stripovskih likov. Leta 1959 sta zasnovala stripovsko revijo Pilote, eno najbolj inovativnih tistega časa. Prav za to revijo sta ustvarila Asterixa in kasneje skupaj podpisala še 24 stripov o dogodivščinah pogumnega Galca. Po Goscinnyjevi smrti je Uderzo ustanovil lastno založbo Éditions Albert René in sam nadaljeval zgodbo z novimi dogodivščinami galskega junaka do leta 2011, ko se je po več kot 70 letih ustvarjanja odločil, da bo končal kariero. Asterixa je predal v roke dveh vrhunskih avtorjev, s katerima je tesno sodeloval pri novih dogodivščinah vse do svoje smrti marca 2020.

Avtorja novejših zgodb iz Galije sta Jean-Yves Ferri in Didier Conrad, ki sta rojena istega leta kot Asterix in sta odraščala ob delih Goscinnyja in Uderza. Njun prvi Asterix, Asterix pri Piktih, je izšel leta 2013 in samo v Franciji presegel prodajo 2,3 milijona izvodov. Ferri in Conrad sta doslej ustvarila pet albumov, zadnji, katerega izid je dočakal Albert Uderzo, je bil Poglavarjeva hči. Ta je bil celo uspešnejši od prvega in tako kot vsi prejšnji postal najbolje prodajana knjiga leta v Franciji. Poglavarjeva hči je (slovensko) luč sveta ugledala prav v teh dneh, ko so v ljubljanski Galeriji Kresija odprli razstavo o Asterixu. Na ogled bo do 11. januarja. Za to, da je Asterix prišel tudi v Slovenijo, sta zaslužna Francoski inštitut v Sloveniji in založba Graffit, pri razstavi pa sta kuratorsko sodelovala Rok Glavan in Samo Pureber. Razstavo Asterix - rojstvo stripa je pripravila francoska založba Éditions Albert René in je že gostovala v mnogih evropskih mestih, v Ljubljani pa si boste lahko ogledali njeno prilagojeno različico. Slikovno gradivo prikazuje likovni razvoj, ki ga je med svojo dolgo potjo od leta 1959 do danes doživel še vedno najpopularnejši junak evropskega stripa.

Razstava je sestavljena iz dveh ločenih, a povezanih celot. V prvem delu z naslovom Rojstvo legende so na ogled prve skice in študije razvoja likov, ki dajejo vpogled v to, kako je strip sploh nastal, kako je Uderzo ustvarjal zdaj vsem znane like in celo, kako so bili ti videti, preden so se rodili. Poleg risb so na ogled tudi kopije nekaterih originalnih tabel iz prvega albuma. V drugem delu z naslovom Poglavarjeva hči pa bo mogoče vstopiti v risarski studio in ob objavljenih skicah pokukati v zakulisje nastajanja stripa. Strip je, kot rečeno, ilustriral Uderzov naslednik Conrad.

In kaj čaka navdušene striparje v stripu Poglavarjevi hči? Naslovna junakinja je hčerka slovitega galskega poglavarja Vercingetorixa, ki se pred Rimljani zateče v vas nepremagljivih Galcev. Prisotnost te prav posebne najstnice izzove medgeneracijske spore, svojeglava najstnica kmalu zapusti vas, pade v roke piratov in zgodba se začne zapletati ... Za njo se odpravita Asterix in Obelix v družbi še dveh vaških najstnikov.

Slovenski založnik Asterixa je Graffit, slovenska stripovska založba, ki izdaja otroške in mladinske stripe, predvsem serije, ki jih radi prebirajo tudi odrasli, torej vsegeneracijske stripe, katerih rdeča nit sta humor in avantura.

In še dve zanimivosti. Uderzo je upokojitev na kratko prekinil leta 2015, po terorističnem napadu na uredništvo satirične revije Charlie Hebdo. Objavljeni sta bili dve njegovi ilustraciji - Asterix, ki udari terorista z besedami "Tudi jaz sem Charlie", in bolj mračna podoba Asterixa in Obelixa s sklonjenima glavama. Druga zanimivost je povezana s stripom Asterix in dirka po Italiji iz leta 2017, v katerem je njun nasprotnik maskirani voznik z imenom - Koronavirus.