Strip vsebuje realistične upodobitve taboriščnikov, ki so jih v živinskih vagonih prevažali do taborišč, in plinskih komor, kamor so jih peljali pod pretvezo, da se bodo oprhali, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Pod risbe se je podpisal August Maria Froehlich, Avstrijec, ki je emigriral v Ameriko. Najverjetneje je risbe ustvaril na podlagi pričevanj sovjetskih vojakov, potem ko so bili osvobojeni iz koncentracijskega taborišča Majdanek.
Strip je bil objavljen z namenom, da bi javnosti predstavil grozote nacističnega režima. "Slika lahko spregovori tudi, ko besede ne morejo več," je povedal zgodovinar, zaposlen na nizozemskem Inštitutu, ki preučuje vojno obdobje in holokavst.
Na risbah niso upodobljeni Judje. Po zgodovinarjevih predvidevanjih morda zato, da z njimi ne bi sprožili antisemitizma. Med drugo svetovno vojno so namreč skrivali poročila o poskusih uničenja Judov, zato širša javnost ni verjela informacijam o tem. Načrt pogroma nad Judi je bil razkrit šele po porazu Nemcev.
Po besedah Ribbensa so sicer v 40. letih obstajali poskusi stripovskih upodobitev sadističnega ravnanja nacistov, vendar so bili večinoma bolj klišejske narave in niso prikazovali sistematičnega iztrebljanja.
Stripi o holokavstu se pojavijo precej pozneje, med najbolj znamenitimi je Maus Arta Spiegelmana iz 80. let, ki zgodbo o holokavstu predstavi preko igre mačk (nacistov) in miši (Judov), še piše dpa.
