Pred 50 leti v Večeru: TU 154 strmoglavil v Pragi

Pripravil Rok Kajzer
25.02.2023 03:30
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Danilo Škofič

19. februar 1973

Brežnjev kmalu v ZDA?

Po sovjetskih diplomatskih virih v Washingtonu je veleposlanik Anatolij Dobrinin odpotoval v Moskvo, da bi se tam dogovoril o obisku Leonida Brežnjeva v ZDA. Nemara bodo določli tudi datum. Dobrinin se bo vrnil v ZDA v začetku marca. Predsednik Nixon je povabil sovjetske voditelje, naj obiščejo ZDA, ko je bil sam v Moskvi maja lani. Pričakujejo, da se bo Brežnjev pogovarjal z Nixonom o Bližnjem vzhodu, razorožitvi in o evropskih vprašanjih.

19. februar 1973

Rusko umetno srce

Osrednja ukrajinska zdravstvena ustanova v Kijevu je pokazala novo vrsto umetnega srca, ki pa ga še preučujejo. Prvi poskusi z njim so dali rezultate, ki jih označujejo za "obetajoče", vendar je še prezgodaj, da bi srce uporabljali v praktični medicini.

20. februar 1973

Peggy Fleming na sovjetski TV

Znana drsalka Peggy Fleming, dobitnica zlate medalje na olimpijadi 1968, bo sodelovala v oddaji sovjetske televizije o vrhunskih dosežkih umetnikov, virtuozov in artistov. Sovjetski in ameriški producenti so se sporazumeli o njenem sodelovanju.

20. februar 1973

22 preživelih

Potniško letalo sovjetske družbe Aeroflot se je ponesrečilo včeraj pri pristajanju na praško letališče Ruzinje. V letalu je belo 99 potnikov in članov posadke, ubilo se jih je 77. Med 22 preživelimi je 14 potnikov in 8 članov posadke. Smrtno so se ponesrečile tudi štiri stevardese. To so'še vedno nepopolni in neuradni podatki o nesreči sovjetskega letala TU 154, ki se je med pristankom v Pragi včeraj med 10. in 10.30 vnelo. Letalo je letelo na redni progi Moskva-Praga. Preiskovalno komisijo vodi zvezni minister za promet. Prva poročila so navajala število 300 mrtvih, s čimer bi bila to najhujša nesreča v zgodovini civilnega letalstva sploh. Poznejša poročila so navajala 50, 65 in nazadnje 77 mrtvih. Med potniki so bili večinoma sovjetski in češkoslovaški državljani, nekaj je bilo tudi Kubancev. Po neuradnih poročilih je povzročil nesrečo požar, ki je izbruhnil v letalu neposredno pred pristankom.

20. februar 1973

Sodelovanje pisateljev SZ-SFRJ

V Skopju so slovesno podpisali sporazum o sodelovanju sovjetskih in jugoslovanskih pisateljev v tem letu. S sovjetske strani je sporazum podpisal Nikolaj Fedorenko, prvi sekretar Zveze sovjetskih pisateljev, z Jugoslovanske pa Radoslav Rotković, podpredsednik Zveze jugoslovanskih književnikov. (Tanjug)

21. februar 1973

66 jih je umrlo

Od sto potnikov in članov posadke sovjetskega letala TU 154, ki se je predvčerajšnjim vnelo na praškem letališču Ruzinje, jih je umrlo 66. Uradna komisija češkoslovaške vlade je sporočila, da je hudo letalsko nesrečo preživelo 25 potnikov in 9 članov posadke. Življenje so izgubili štirje člani posadke (stevardi in stevardesa), 17 češkoslovaških državljanov, 37 sovjetskih, pet Kubancev in po en Poljak, Vzhodni Nemec in Romun. Nekateri med njimi, kot npr. Poljak, so potovali na zasedanje stalne komisije SEV za strojništvo, ki se je začelo včeraj v Brnu. Iz Moskve je prišla skupina sovjetskih izvedencev s pomočnikom ministra za civilno letalstvo SZ. O vzrokih nesreče niso povedali nobenih podrobnosti. Reševalci so delali zelo učinkovito in že okrog poldneva (nesreča se je pripetila okrog 10.30) so bili vse preživele odpeljali s kraja nesreče. Počutje večine rešenih potnikov in članov posadke je dobro.

21. februar 1973

Rešitev iz gorečega letala

Šestdesetletni Francoz Jean Schaefer je eden od redkih potnikov, ki so preživeli hudo letalsko nesrečo sovjetskega TU 154 pri Pragi, ko se je ubilo 66 ljudi. V bolnišnici je dal agenciji UP intervju, v katerem opisuje, kako se je rešil iz gorečega letala: "Kapitan letala nam je sporočil, da se spuščamo na praško letališče in da je vse normalno. Le nekaj sekund pozneje pa je letalo naglo izgubilo hitrost in dvakrat smo z vso močjo treščili ob tla, medtem ko je letalo nihalo levo, desno. V delčku sekunde sem se spomnil navodil za reševanje. Takrat pa me je že vrglo s sedeža. Znašel sem se med drugimi sedeži, razbitine pa so me tako pritiskale, da se nisem mogel premakniti. Letalo se je začelo polniti z dimom in proti meni se je valila pravcata reka kerosina. Posrečilo se mi je, da sem premaknil glavo in na desni sem zagledal žensko, ki nikakor ni mogla odpeti varnostnega pasu. Ni bila ranjena, a bila je pravcata past. Takrat se je prebil do nje član posadke in jo rešil tako, da je z nožem prerezal pas. Ni pa opazil, da sem tudi jaz v bližini, in oddaljil se je, spremljajoč tisto žensko, jaz pa sem ostal ujet. Takrat sem bil prvič v življenju hvaležen za tisto, česar sem se naučil v vojski. Spomnil sem se, kako so nas učili, naj lezemo pod žičnimi ovirami. Nekako sem se spravil na tla, legel in se začel počasi pomikati pod sedeži. Lezel sem skozi uničeno letalo. Nenadoma sem začutil močan udarec, vendar se mi je posrečilo, da sem z zadnjimi močmi odrinil zveriženo kovinsko gmoto, ki mi je zapirala pot. Zadihal sem sveži zrak in pot iz razbitine se mi je odprla. Bil sem rešen."

23. februar 1973

Moskva: policaji na drsalkah

Drsanje je priljubljena zabava Moskovčanov. Toda tudi na ledu mora biti red. Zato so to zimo vpeljali v Moskvi policijo na ledu. Policisti, ki so prej opazovali dogajanje na ledu s suhega in se sprehajali ob drsališču, so sedaj dobili drsalke. Njihova naloga je, da preprečujejo huliganstvo, opozarjajo na nevarno drsanje in pomagajo tistim, ki so na drsalkah še nerodni.

23. februar 1973

Tito o SZ

Potem ko je pred nedavnim dala SZ kredite Jugoslaviji, je bilo slišati glasove iz nekaterih zahodnih krogov, da Jugoslavija izvaja določene korekcije svoje politike do Sovjetske zveze. Takšna mnenja so razširjale tudi nekatere sile v naši državi. Predsednik Tito: "Odkar so se - pred več leti - izboljšali odnosi s SZ, se naše gospodarsko sodelovanje nenehno širi. SZ je sedaj že na tretjem mestu in kmalu bi mogla biti tudi na prvem mestu v naši menjavi s tujino. Kar pa zadeva kredite, kdo bi nam dal pol milijarde dolarjev ali še več: 600, 700 milijonov? In ti bodo čez leto, dve prerasli v milijardo. Razen tega je SZ veliko tržišče za naše blago. Tja smo prodajali in prodajamo vse tisto, česar ne moremo na zahodnem tržišču. Tudi to je velika korist za Jugoslavijo. Toda s tem nismo dali nobenih političnih koncesij. Sprejeli so nas kot neuvrščeno socialistično državo, kot državo zunaj varšavske zveze. Posojila, ki smo ga dobili, nismo dobili zastonj, mi vse plačamo. /.../ Dobivali smo in dobivamo posojila tudi na Zahodu, pri ameriških in drugih bankah, pa nismo šli v Atlantski pakt. Toda ni se treba čuditi, če nam to zunaj podtikajo. Podtikajo nam tudi druge stvari."

24. februar 1973

Nove železnice v Sibiriji

V zahodni Sibiriji so pričeli z gradnjo železniške proge v dolžini 750 kilometrov, ki bo povezovala industrijska središča Omsk in Barnaul. To je ena od mnogih prog, katere gradijo sedaj vzhodno od Urala, ena od najvažnejših pa vodi od Bajkalskega jezera do Tihega oceana. Potreba po novih železnicah v Sibiriji in na Daljnem vzhodu je posledica hitrega ekonomskega razvoja teh predelov, kjer gradijo orjaške elektrarne, kemične in metalurške tovarne, odpirajo rudnike.

24. februar 1973

Moskva se seli pod zemljo

Restavracije, kinematografe, trgovine in razstavišča bodo v Moskvi poslej gradili pod zemljo in jih povezali z omrežjem predorov in parkirišč. Tako bodo imeli prostor za parke in športna igrišča. Kdaj se bo to zgodilo, TASS ne poroča. Je pa to v načrtu za prihodnjih 15 do 20 let.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?