Pred 50 leti v Večeru: Najhujša kriza zadnjih 40 let

12. februar 1973

Danes zaprte vse vodilne borze

Danes so zaprte devizne borze v Zahodni Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji, Japonski, Belgiji, Avstriji, Italiji in še nekaterih drugih državah zaradi velikega pritiska špekulativnega dolarja. Zaporo borz so napovedali že včeraj, čeprav še ni bilo uradnih obrazložitev. Promet so ustavile vse pomembnejše evropske in svetovne valutne borze. Sinoči so se v Parizu znova sestali finančni ministri Zahodne Nemčije, Velike Britanije, Italije in Francije. Britanski finančniki menijo, da bi se morala ta teden sestali mednarodna konferenca, na kateri bi našli prehodno rešitev za monetarno krizo. Zdajšnja monetarna kriza je najhujša v zadnjih 40 letih. V treh zadnjih tednih so evropske banke odkupile 10 milijard dolarjev, toliko kot vse minulo leto. Špekulacije z dolarjem niso bile nikoli tako široke kot sedaj. Zato so zahodni izvedenci za monetarna vprašanja vznemirjeni in s strahom sprašujejo: ali Američani ne razumejo, da je vprašljiv ves monetarni sistem Zahoda in kdaj bodo naposled spoznali, da morajo devalvirati dolar? Zahodna Nemčija je v zadnjih 7 dneh odkupila 6,2 milijarde dolarjev, da bi obvarovala vrednost dolarja na dogovorjeni ceni 3,15 marke za dolar. Toda z 20 milijardami mark, ki jih je dala za to, je Zahodna Nemčija ustvarila pogoje za zelo močan inflacijski pritisk na njeno gospodarstvo, ker je v obtoku zelo veliko mark.

13. februar 1973

Pri fičkih se zatika

Pomanjkanje posameznih delov iz kooperacije je v zadnjih dneh znova otežilo proizvodnjo avtomobilov v kragujevski Crveni zastavi. V minulih dneh februarja je prišlo s tekočega traku 30 do 50 vozil manj kot bi moralo. Zastava ne more poslati na tržišče blizu 400 fičkov, ker nima brisalcev, ki jih izdeluje Avtormatik iz Beograda.

14. februar 1973

Že prvi dan rekorden obisk!

Iz pisarne Mariborske knjižnice, pod katero sodi tudi pionirska knjižnica v novih prostorih na Rotovškem trgu 6, so nam posredovali zanimiv podatek, da so že v ponedeljek, prvi dan poslovanja imeli v novih prostorih rekorden obisk mladih izposojevalcev knjig. Dnevno poprečje izposojevalcev je bilo doslej že nekaj let okoli 100. V ponedeljek pa je prišlo v nove prostore pionirske knjižnice nič manj kot 416 pionirjev po knjige. Živžav v knjižnici je bil med policami tolikšen, da so uslužbenci komaj zmogli slediti nepričakovanemu navalu. Že ta podatek kaže, kako potrebna je bila v Mariboru sodobno urejena pionirska knjižnica. Otroci se v lično urejenih prostorih dobro počutijo. Dostop do nizko ležečih knjig na policah je za mlade bralce praktičen, za kar gre predvsem zasluga načrtovalcu notranje opreme arhitektu tov. Lešniku, ki je znal upoštevati doseg mladih rok. Mariborski pionirji so tako zares dobili knjižnico, ki jo bodo radi obiskovali, kot je pokazal že prvi dan z rekordnim številom. B.P.

15. februar 1973

Vaza za milijon funtov

Britanci se jezijo, da jim je "ušla" tale dragocena antična vaza, ki jo je kupil metropolitanski muzej v New Yorku. Vaza je ocenjena na milijon funtov, tajna pograjanja o prodaji pa so trajala več mesecev. Dosedanji lastnik je bil neki britanski zasebnik, ki pa je dragotino skrbno skrival pred javnostjo. Zato je ta šele ob nakupu zvedela zanjo. Vazo je leta 515 pred našim štetjem poslikal v Atenah slikar Euphronios in domnevajo, da jo je v Anglijo prinesel nekdo na skrivaj. Dokler metropolitanski muzej ni obesil nakupa na veliki zvon, so imeli za najlepši ohranjeni primerek Euphroniosove umetelnosti Heraklovo vazo, ki je shranjena v pariškem Louvru. Srečni kupec seveda noče povedati, od koga je vazo kupil, pa tudi tega se ne da zvedeti, kjer je bila vaza shranjena, odkar so jo odkopali. To pa je bilo verjetno v prejšnjem stoletju. Britanci pa tudi niso mogli zvedeti, kako je vaza zdaj prišla iz Anglije v Ameriko. Nekateri domnevajo, da so jo spravili iz dežele po kosih. Sicer pa je ta dragocena glinasta posoda kakih 45 centimetrov visoka. Znameniti Britanski muzej vaze take vrste sploh nima.

16. februar 1973

Prišili odtrgano roko

V torek zvečer je zdravniška skupina bolnišnice Rottemann v Avstriji opravila enkratno delo. 30-letnemu šoferju Drća Iliji iz Beograda je pri prometni nesreči odtrgalo desno roko; ponesrečenca so takoj prepeljali v 10 km oddaljeno bolnišnico, in po večurni operaciji se je zdravnikom posrečilo, da so roko, ki je bila povezana s telesom le še z eno samo žilo, spet prišili. V sredo popoldne je pacient že lahko premikal prste in tudi tip je bil normalen. Jugoslovan je bil s svojim kamionom namenjen proti Nemčiji. Do nesreče je prišlo v Triebnu: po nasprotni strani ceste je s kamionom pripeljal 22-letni Johann Liebminger. Zaradi neprimerno zavarovanega tovora je popustila stranica njegovega tovornjaka in veliki štiriroben železen drog se je pri trčenju zavrtel v kabino jugoslovanskega voznika. Drog je zadel Ilijo v nadlahtje in mu odtrgal roko. Sovoznik, ki je spal na zadnjih sedežih, je ostal nepoškodovan. V bolnišnici so takoj pripravili vse potrebno za operacijo in po nekajurnih prizadevanjih jim je uspelo poškodovano roko spet povezati s posameznimi žilami in mišicami.

FRIDA WALCH

​17. februar 1973

Kam pred bombami?

Stopnja razvoja sodobnih napadalnih sredstev vsiljuje povsod v svetu priprave za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin. Izkušnje iz druge svetovne vojne kažejo, da je potrebno zaklonišča graditi dvonamensko, čeprav se s tem stroški gradnje zvišajo. Iz analiz je ugotovljeno, da bi se iz zbranih sredstev v skladu lahko zgradilo za okrog 2600 ljudi javnih zakloniščnih prostorov. /.../ V obdobju od l. 1945 naprej so zgradili bore malo javnih zaklonišč. Gradili so hišna zaklonišča z vzdržljivostjo 0,36 atm. Stanje javnih zaklonišč se je v tem obdobju občutno poslabšalo, saj so mnoga zaklonišča rušili brez obveznosti po gradnji novih. Po zakonu pa bi novi graditelji morali zgraditi nadomestilo za staro zaklonišče oziroma bi ob novem objektu morali zgraditi še ustrezno zaklonišče. Stara zaklonišča so razpadla tudi zavoljo dotrajanosti materiala. Odlok predvideva, da bo skupščina občine Maribor morala določili delovno organizacijo, ki bo skrbela za vzdrževanje in upravljanje z javnimi zaklonišči, medtem ko hišna zaklonišča vzdržujejo upravljavci zgradbe.

M.V.

​17. februar 1973

NK Maribor z LKS Lodz

Potem ko je vodstvo vijoličastih včeraj na hitro sklicalo improvizirano tiskovno konferenco in ogorčeno sporočilo, da zavod Stadion oziroma direktor ne dovolita prijateljske tekme s Poljaki, se je nenadoma obrnilo drugače: ker vremenske razmere v zadnjih dneh le niso bile tako slabe, predvsem ni padel sneg, bodo vrata Ljudskega vrta prvič v tej sezoni odprta jutri od 14. ure dalje (enotna vstopnina 12 din). Najbolj si je oddahnil trener Ivan Markovič, ki je bil po prvotni prepovedi tako iz sebe, da sploh ni hotel dati izjave. Sedaj bo namreč lahko izpeljal predvideni načrt; ne smemo pozabiti, da je do drugoligaškega starta le še 14 dni. Torej: v nedeljo srečanje s Poljaki, v sredo gostovanje v Trstu in v nedeljo, 25. februarja, tekma z Varteksom v LV. Pred odhodom s priprav v Istri so vijoličasti nastopili še v Izoli proti članu SNL Izoli (5. po jesenski sezoni) in zmagali z zadetkom Petriča z 1:0. Na žalost je ba poškodovan (vezni) Karmelj, ki bo moral nekaj časa počivati, sicer pa je bila igra kar dobra. Za jutri je Markovič poklical "pod orožje" naslednje nogometaše: Vabiča, Grbavca, Petriča, Klančnika, Bolfeka, Filipoviča, Djuričiča, Prosena, Bradviča, Breberja, Ražiča, Horjaka, Vučekoviča in Binkovskega, ki se bodo spoprijeli z odličnimi gosti. /../

B. SKALICKY