Pred 50 leti je bilo ime Amchitka "detonirano" v svetovno javnost. Jedrski otok danes sameva

Pred petdesetimi leti je bilo ime Amchitka - otoka, ki so ga do tedaj poznali le ameriški vojaki med drugo svetovno vojno - izstreljeno v svetovno javnost. No, bolj detonirano. Na ameriškem oziroma aljaškem otoku Amchitka, ki je del otočja Aleuti v severnem Pacifiku, skoraj natančno na sredi med ZDA in Rusijo (tedanjo Sovjetsko zvezo), so bili izvedeni trije podzemni jedrski poskusi. Najbolj kontroverzni med njimi, s kodnim imenom Cannikin, je povzročil zaskrbljenost po svetu zaradi možnosti tektonskih incidentov, kot so potresi ali cunamiji, in seveda širjenja smrtonosne radioaktivnosti. Po protestih proti testiranju na Amchitki je bila, denimo, ustanovljena organizacija Greenpeace.

Ameriška agencija za atomsko energijo je v petdesetih letih prejšnjega stoletja iskala novo testno področje za nuklearno orožje, ki je bilo "preveliko za detonacijo v Nevadi", in ga našla na - Amchitki. Otok, ki je bil postojanka ameriške vojske med drugo svetovno vojno, se je nahajal samo 140 kilometrov od sovjetske mornariške baze Petropavlovsk. Otok je bil nenaseljen, tektonsko pa - zaradi vulkanskega nastanka - silno nestabilen. Ne glede na to pa so ZDA tam opravile test pod kodnim imenom Long shot. 29. oktobra 1965 so sprožili 80-kilotonsko bombo v 700 metrov globoki luknji. Zbrali naj bi podatke, ki bi jim omogočali boljše zaznavanje sovjetskih podzemnih testov. Kmalu je sledila še ena operacija (Milrow) - 2. oktobra 1969 so pod zemljo sprožili enamegatonsko bombo.

Novica, da naj bi se kmalu zgodil še tretji poskus, je na noge dvignila mednarodno javnost. V Vancouvru je skupina antijedrskih aktivistov ustanovila Don't Make A Wave Committee (Ne delajte valov), iz katerega je kasneje nastal Greenpeace. Kljub protestom so ZDA 6. novembra 1971 - torej pred natančno 50 leti - detonirale petmegatonsko bombo (Cannikin) v jašku 1,8 kilometra pod površjem. Eksplozija je dvignila površje šest metrov v zrak, ustvarila krater, širok 1,6 kilometra, povzročila zemeljske plazove in razpoke po celotnem vulkanskem dnu otoka. Eksplozija je povzročila seizmični šok z močjo 7 po Richterjevi lestvici.

Po podatkih Mednarodnega inštituta za skrb za javno zdravje (IICPH) je pri poskusih sodelovalo okoli 2000 ljudi. Ugotovili so, da so bili ti delavci izpostavljeni radioaktivnim delcem, kot sta tritij ali cezij-137, in niso bili opremljeni z ustreznimi zaščitnimi oblačili. Podatkov o sevanju ni bilo veliko in jih tudi niso dolgo hranili. Podatkov o rakavih obolenjih delavcev praktično ni, saj ne študij ne zdravniškega spremljanja delavcev ni bilo. So pa po nekaterih poročilih številke obolenj med delavci visoke, zlasti naj bi šlo za levkemijo in limfome. Radioaktivni material je zaradi razpok dosegel podzemne zaloge vode, ki odtekajo v ocean. V letih 1996 in 1997 so Greenpeaceove študije pokazale prisotnost plutonija-239/240 in americija-241 v vzorcih vodnih rastlin in potokov. Ker je otočje potresno nestabilno in z aktivnimi vulkani, to dolgoročno povečuje tveganje uhajanja v ocean. Radioaktivna kontaminacija morskega okolja je zelo zaskrbljujoča za lokalno avtohtono prebivalstvo, kot so Aleuti, so sporočili, saj so glede prehrane odvisni od morskih živali.

Ko so uradno objavili, da bodo ZDA opravljale teste na Amchitki, je aljaški guverner William J. Egan dejal, da je "zadovoljen, da so bili izbrani za gostitelje", in da je prepričan, da govori v imenu vseh na Aljaski. Dodal je, da je 140 testov v Nevadi pokazalo, da ni nevarnosti, da bi se radioaktivnost razširila na tem območju. V resnici je 56 od 140 poskusov v Nevadi povzročilo radioaktivno sevanje. Tretja bomba, ki so jo sprožili na Amchitki, je imela 250-krat večjo moč kot tista, odvržena na Nagasaki. Cannikin je bil tudi največji podzemni test, kadar koli opravljen v ZDA; bil je tako velik, da je predstavljal kar 14 odstotkov celotnega donosa vseh 730 podzemnih testov v zgodovini te države.

Amchitka je bila naseljena z ljudstvom Aleuti že pred 2500 leti, vendar otok stalnih prebivalcev ni imel že od leta 1832. Otok je del ozemlja ZDA od leta 1867, ko so Aljasko Američani odkupili od Rusije. Ironično, ameriški predsednik William H. Taft je leta 1913 aleutsko otoško verigo razglasil za naravni rezervat; a je bila predsedniška deklaracija tako luknjičava, da je omogočala kakršno koli ekonomsko ali vojaško aktivnost. Slednja se je odvila leta 1942, ko so Japonci zasedli aleutska otoka Attu in Kiska. Ameriška vojska se je namestila na Amchitki, kjer so zgradili pristanišče in letališko stezo ter namestili 16.000 vojakov.

Po operaciji Cannikin Amchitke nikoli niso več uporabili za poskusno območje. Danes je nenaseljena in brez večine infrastrukture, ki je bila postavljena med drugo svetovno vojno in v času jedrskih poskusov. Redko kdo jo obišče.