
Haložanom je država pred skoraj tremi desetletji ponujala 56 milijonov tolarjev za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Med petimi lokacijami je stroka za najbolj primerne opredelila kar tri haloške - v naseljih Nadole in Kočice, v sedanji občini Žetale in v Sedlašku, v sedanji občini Podlehnik. Halozam brez elektrike, vodovoda, spodobnih cest, telefonije … Kakšen cinizem! Zaradi 56 milijonov takratnih tolarjev so se zanj grebli tudi v občinah Hajdina, Trnovska vas in Zavrč. Država je želela priti do lokacije na kar se da demokratičen način tako, da je šele 13 let po protestih in referendumu, na katerem so Haložani zavrnili kakršne koli raziskave za lokacijo odlagališča, ljudem ponudila osnovne podatke o odlagališču. Takrat seveda niso bili pripravljeni niti poslušati niti brati še tako preprostih obrazložitev.
Dravske elektrarne Maribor (DEM) bolj potiho že od leta 2019 v Halozah spet načrtujejo – tokrat vetrno elektrarno. Rogaškim in žetalskim županoma in svetnikom ne dajo spati obljubljene milijonske evrske injekcije v revne občinske proračune. DEM si pot do zelene luči utira tudi z donacijami haloškim društvom. Po treh desetletjih so Haložani spet na okopih za neokrnjeno naravo, mirno življenje, razvoj turizma … Verjamem, da jim bo uspelo, potomci jim bodo večno hvaležni in ponosni nanje.
Ker že pišem o denarju … Tudi med novinarji je veliko takih, ki niso naprodaj, tudi med Večerovimi. Preveč jih je že moralo oditi, sodu pa je zdaj izbila dno ukinitev redakcije priloge, ki jo pravkar berete, in posledično odpustitev enega najbolj prodornih slovenskih novinarjev in urednikov Roka Kajzerja. Razumem, da danes tiskanim medijem ni lahko, ker je država storila vse in še več, da jih lahko lastniki ukinejo, če jim ne polnijo bančnih računov, kjer koli jih že imajo. Dobička v mediju ne kuješ z odpuščanjem urednikov, novinarjev, lektorjev … Pametni lastnik jih nagradi in ne izpusti iz rok. Priloga, ki jo kritični (v veliki meri tudi egoistični) kolegi uvrščajo med najboljše v Sloveniji, je mediju v ponos. Lov na dobiček na dolgi rok se splača, posebej, če Večer ni edino železo, ki ga kuješ (ne pa krhaš). Prekleto slabo darilo ustvarjalcem in bralcem časopisa, ki letos slavi 80 let. Osemdeset! Veliko bralcev se odloča za odpoved Večera, da pokažejo svoj gnev lastnikom. Nikar ga ne odpovejte, to je voda na mlin grobarjem. Brez Večera dan ni isti!