Ob slovesu od minulega vedno z upanjem zremo v novo leto. Razmislek, kaj bi lahko lani storili drugače, bolje, uspešneje, da bi novo začeli zadovoljni in polni upanja, je nujen tako pri sleherniku kot pri tistih, ki v imenu prebivalcev – (pre)mnogokrat brez njih – odločajo o prihodnosti mesta. Vox populi očitno ne vzbuja radovednosti politikov, da bi poizvedeli, kako so občani zadovoljni z njihovim delom. Na podlagi odgovorov bi morda drugače začrtali delo, ker ni vse v denarju, s katerim lahko gradimo in rušimo.
Rdeča nit večine ptujskih projektov je, da so nedokončani – nekateri že dolgoročno. Obstoječim zastalim na pol ali tri četrt poti, so se lani pridružile urgenca, šesta enota ptujskega doma upokojencev in pošta. Sreča, da je Ptuj sploh dobil urgenco, nesreča, ker niti jasnovidci ne bi znali napovedati, kdaj bo projekt končan. Kdaj in kje bo dom upokojencev dobil dovolj kadra, da napolni 130 postelj, je popolna neznanka, čeprav je kandidatov zanje več, kot je prostora. Pošta pa je trenutno in bo najbrž še lep čas en velik obup za zaposlene in uporabnike. V novih prostorih je premalo prostora za pošiljke, ki jih v "špicah", kot so predpraznični dnevi, zlagajo v kuhinjo, po hodniku in na pult za zaposlenimi. Čakajoči se znašajo nejevoljo nad njimi, ker lahko vsak prebere, kdo in od koga je dobil paket, poleg tega se drenjajo v strnjeni koloni od vhoda do izhoda, invalidi in mamice z vozički morajo pošto zapustiti skozi vhod in ne izhod, parkirnih prostorov ni … Ponižujoče za uporabnike, prava sramota pa za Pošto Slovenije in Mestno občino Ptuj, ki dopušča rapidno padanje standarda storitev v mestu.
Da so ljudje ponosni na preteklost Ptuja, so pokazali na predstavitvi zbornika referatov ob častitljivi 510. obletnici nastanka mestnega statuta iz leta 1513. Toliko jih je prišlo, da so se gnetli še pri vhodu v refektorij dominikanca. Zaradi dediščine antične Petovione prihajajo na Ptuj turisti, z njeno pomočjo izvabljamo iz njihovih žepov evre – manj, kot bi jih lahko. Ptuj je bil v prvem tisočletju našega štetja in še nekaj naslednjih stoletij najpomembnejši kraj na prostoru današnje Slovenije, je spomnil dr. Dejan Zadravec. Mesto je danes bleda senca svoje antične, srednjeveške in delno zgodnje novoveške podobe - in še kar bledi. Celo njegova veduta, na katero smo tako ponosni, je vsa škrbasta, je dregnil v rano dr. Zadravec. Za povrh oblastniki škrbino pustijo namerno razpadati. Zaradi donosne mednarodne trgovine z voli in s kožami je bil Ptuj v 15. stoletju eno najbogatejših mest - in tudi v času nastanka statuta iz leta 1513 precej bogato mesto z dobro razvito mestno upravo. Od trgovine z voli in s kožami so nam ostali predvsem voli.
Mestna občina Ptuj je do lani praznovala svoj praznik 5. avgusta, v čast statutu, enem najpomembnejših virov za proučevanje poznosrednjeveške in novoveške zgodovine Ptuja, v zborniku piše Marija Hernja Masten, univ. dipl. zgodovinarka. Od letos bo praznik občine 23. aprila, ker je avgust čas dopustov in naj bi bile prireditve manj obiskane, za povrh je sveti Jurij patron župnijske cerkve in mesta. Na Ptuju je na dan svetega Jurija kramarski sejem, tako da na praznik mesto ne bo prazno. Razlogi za spremembo so za lase privlečeni, razen tistega o dopustih – predvsem politikov, ker obiskovalcev na osrednji prireditvi je vedno veliko. Tako kot na veseliščni ptujski noči, ki ostaja v avgustu.
Projekt učenk 9.b OŠ Mladika je končni izlet, denar zanj so začele zbirati s prodajo ličnih novoletnih voščilnic, ki so jih same izdelale. Izkupiček je nad pričakovanji. Podjetne učenke nižje stopnje OŠ Olge Meglič so sončni predpraznični vikend v mestnem jedru izkoristile za prodajo svojih novoletnih okraskov, otrokom in dojenčkom so ponujale celo 50-odstotni popust. Z izkupičkom so zadovoljne. Nastajajo tu zasnove tistih izgubljenih kož?
