“Če bi bil pes, bi lepo samo taco dvignil ali kot psička počepnil, pa bi bil rešen!” sem nedavno slišala sredi našega mesta. Ni mi bilo treba vleči na ušesa ali celo prisluškovati, kajti možakar, očitno zelo jezen, si je glasno dal duška še z mastno kletvico. In nato nekomu, ki je bil z njim, še vedno jezen razlagal: “Nikar mi ne govori, da naj grem na stranišče v bližnji lokal, ko pa ne mislim tam ne jesti ne piti. Kaj misliš, kako me bodo gledali tam zaposleni? Pridirja noter, očitno je, da išče stranišče, potem ko se olajša, jo pa brez besed kar odkuri ven! Madona, ali bomo v tem našem mestu sploh kdaj dočakali kakšno spodobno javno stranišče?” “No, pa smo spet tam!” sem pomislila že kdo ve kolikič v desetletjih svojega življenja v meni tako ljubem Mariboru. O tem, da naše mesto res nujno potrebuje javno stranišče (pa ne le enega!), tokrat namreč ne pišem prvič. Zato zdaj najprej ponovno postavljam vprašanje: kdaj bo končno urejeno, kot je treba vzdrževano in ljudem na voljo vsaj tisto stranišče na koncu starega mostu? Seveda bi potrebovali še kakšno in predvsem ne bi smeli pozabiti na invalide na vozičkih! Marsikdo izmed nas je že spoznal še kak tuj košček sveta, pa videl tudi kakšen odnos imajo ljudje drugod po svetu do stiske, ko te pač pritisne ali tišči. Seveda ni prav, če bo kdo sedaj rekel, da je drugod še veliko slabše. Ja, saj vemo, da je, ampak je pa marsikje tudi boljše. In pameten človek se bo menda ja raje zgledoval po dobrem kot po slabem.
Seveda se še kako dobro zavedam, da imamo v našem mestu še kup drugih težav, ki se jih moramo resno lotiti. Pa vseeno: javna stranišča tako zelo potrebujemo, da je skrajni čas, da se lotimo tudi tega problema. Ker več glav več ve in ker imamo tudi v Mariboru še vedno dovolj strokovnjakov, ki bi lahko hitro poskrbeli za predloge, kako se zadeve lotiti, pač še vedno nisem obupala in verjamem, da bom v času, dokler bom še na tem svetu, vendarle dočakala, da bo naše mesto dobilo vsaj načrt za postavitev javnih stranišč. In da potem ta načrt ne bo obležal v kakšnem občinskem predalu. Sploh pa bi lahko bila razprava o javnih straniščih v našem Mariboru prav zabavna, morda popestrena z anketo. Sicer pa so tudi stranišča v bistvu del kulture. In nezadovoljstvo je prvi korak k napredku, so vedeli že naši predniki.
